V triminutnem video sporočilu sodeluje 57 zaposlenih na HTV, med katerimi niso zgolj televizijski novinarji in uredniki, temveč tudi tehnično osebje hrvaške nacionalne medijske hiše.
Na posnetku se vrstijo obrazi zaposlenih, ki zahtevajo svobodno in sodobno javno televizijo z več programi, ki bi zadovoljili javni interes v kulturi, znanosti, izobraževanju, civilni družbi in vprašanjih narodnih manjšin, ter nasprotujejo rumenemu novinarstvu.
"Družbene, kulturne in politične elite morajo ne glede na svoje kratkoročne interese končno predstaviti jasen in javen odgovor na vprašanje, ali si želijo, da bi v tej državi obstajal verodostojen javni medij, ki bi bil popolnoma neodvisen od političnih in gospodarskih interesov ter pritiskov," so zapisali ob videu, ki so ga objavili na spletni strani Youtube. Poudarili so, da ne gre za produkcijo HTV, temveč da so video posneli in zmontirali z zasebnimi tehničnimi napravami.
Video poziv so danes predvajali v Novinarskem domu v Zagrebu, kjer je predsednica podružnice Hrvaškega novinarskega društva (HND) in komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu HTV Elizabeta Gojan pozvala hrvaški sabor, naj "prevzame odgovornost in izbere kompetentno upravo HTV, ki bo hišo obnovila in ne zrušila".
Večina zaposlenih podpira poziv
Kot je dodala, večina zaposlenih na HTV podpira poziv, občutno manj pa je po njenih besedah tistih, ki so "talci korporativnih psihopatov", je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Gojanova je izpostavila, da so poslali sporočilo oblastem, naj počistijo s korupcijo na državni televiziji in nanjo ne gledajo več le kot na vzvod svoje moči.
Med novinarji, ki sodelujejo na posnetku, so tudi znani obrazi HTV, kot so Denis Latin, Aleksandar Stanković, Zoran Šprajc, Mirjana Rakić, Maja Sever in Slavko Cvitković. Večina med njimi je že prej kritizirala razmere na HTV in poteze njene uprave.
HTV je praktično od svojega začetka delovala pod močnim vplivom vodilnih političnih struktur, še posebej v zadnjih letih pa se soočala z vrsto organizacijskih težav in s krizo vodstva. To se je krepko odražalo na kakovosti programa, predvsem informativnih oddaj, ki so v tekmi s komercialnimi televizijami izgubile vodilno mesto pri gledalcih.
Hrvaška ministrica za kulturo Andrea Zlatar Violić je letos že večkrat napovedala, da bodo zakon o Hrvaški radioteleviziji (HRT) spremenili. Napovedala je tudi spremembe zakona o medijih, vključno z zakonom o elektronskih medijih, in zakona o Hini, s katerimi nameravajo spremeniti medijsko prizorišče na Hrvaškem v prid javnosti.
