Kot je v razpravi pred glasovanjem v Strasbourgu ocenil Füle, bodo letos potekala pogajanja o ključnih temah, kot so ribištvo, kmetijstvo in varnost hrane. Izrazil je upanje, da bi poglavja o teh štirih temah lahko odprli že pred pristopno konferenco, ki bo konec meseca. Po ocenah komisarja bi lahko Islandija članica unije postala še letos ali v prihodnjem letu.

Od začetka pogajanj junija 2010 je Islandija odprla enajst pogajalskih poglavij. Hitrost njenih pogajanj je po besedah komisarja med drugim posledica tega, da je država že dobro integrirana v EU.

Evropski poslanci so v razpravi pohvalili hiter napredek Islandije. Nekaj evroskeptikov pa je državo posvarilo, naj ne vstopi v unijo, če hoče obdržati svoje ribe.

Evropski parlament za določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo

Evropski poslanci so danes v Strasbourgu sprejeli resolucijo o napredku Makedonije na njeni poti v EU, v kateri pozivajo k določitvi datuma za začetek pristopnih pogajanj s to državo. V razpravi pred glasovanjem so poslanci kot glavne težave Makedonije na njeni poti v EU izpostavili spor glede imena, svobodo medijev, korupcijo in reformo sodstva.

Danski minister za evropske zadeve Nicolai Wammen je dejal, da je Makedonija v zadnjih letih dosegla veliko. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo prizadevanja nadaljevala tudi naprej. Med težavami, ki jih mora rešiti, pa je izpostavil pomanjkanje svobode medijev in korupcijo ter izrazil upanje, da bo Makedonija našla rešitev spora glede z Grčijo.

"Državo želimo približati EU," je v današnji razpravi pred glasovanjem poudaril evropski komisar za širitev Štefan Füle. Ob tem je napovedal, da bo še danes odpotoval v Skopje in s tamkajšnjim političnim vrhom začel dialog. Pojasnil je, da bo dialog državo pomaknil naprej na poti v EU, da pa ne gre za "nadomestek" za prava pogajanja.

Glede medijske svobode je Füle povedal, da se je začel dialog med novinarji in državo. Glede posredovanja EU v sporu glede imena pa je dejal, da bo to mogoče le, če ga bosta izrecno zahtevali obe strani. Rešitev vprašanja imena Makedonije pa bi po njegovem omogočila pomemben napredek države na poti v EU.

Številni poslanci so v razpravi pozvali k določitvi datuma za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo, ki to čaka od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke za članstvo v EU.

Med razlogi, da se Makedonija že dolgo ne premakne bližje uniji, je makedonsko-grški spor glede imena države. Grški poslanci, med njimi Maria Eleni Koppa (S&D), so poudarjali, da je za nadaljevanje makedonske poti v unijo treba najprej rešiti vprašanje imena, pri čemer mora biti rešitev sprejemljiva za obe strani. Nekateri poslanci iz drugih držav so predlagali, da pri iskanju imena ne bi gledali v preteklost, temveč v prihodnost. Ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija tako po njihovem ni primerno.

Ivo Vajgl (Alde/Zares) se je strinjal, da bi morala Makedonija čim prej začeti pristopna pogajanja. Samo to bo po njegovem pregnalo nacionalistične vzgibe, ki se pojavljajo v tej državi na Balkanu. Ob tem je menil, da bi bil pri Grčiji in drugih sosedah Makedonije "morda čas za malo empatije".

Milan Zver (EPP/SDS), ki je tudi član skupine prijateljev Makedonije, pa je dejal, da je kljub etničnim in zgodovinskim zadržkom nekaterih treba iskati napredek v smislu miru in stabilnosti. "Zdaj je EU na vrsti, da preseka gordijski vozel," je poudaril.

Nekateri poslanci so ravnanje Grčije v primeru Makedonije primerjali s slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj. Lojze Peterle (EPP/NSi) je dejal, da take primerjave niso utemeljene in pojasnil, da je Slovenija hrvaška pogajanja blokirala samo enkrat - takrat, ko Hrvaška ni spoštovala dogovora. "Čas je, da se Makedonija iz mučne čakalnice premakne za pogajalsko mizo," je še dejal.

Jelko Kacin pa je poudaril, da bi makedonski politiki morali končati samoizolacijo države in makedonsko ljudstvo približati Evropi. S članstvom v zvezi Nato bi Makedonija po njegovih besedah dobila varnostna zagotovila za svojo ozemeljsko celovitost, članstvo v EU pa bi ji prineslo gospodarski napredek, stabilnost in zaščito človekovih pravic ter pravic manjšin. Kot več drugih poslancev je tudi Kacin izrazil obžalovanje, da se je v zadnjem času v Makedoniji zgodilo več medetničnih incidentov.

Evropska prihodnost le za BiH kot enotno državo

Evropski parlament v poročilu o napredku BiH na poti v EU, ki so ga danes potrdili v Strasbourgu, opozarja, da ima BiH v EU prihodnost le kot enotna država. Poudarja tudi, da mora imeti država za doseganje pogojev za vstop v unijo delujočo zakonodajno, proračunsko, izvršilno in sodno oblast.

Evropski komisar za širitev Štefan Füle je v dopoldanski razpravi pred glasovanjem poudaril, da bo morala BiH za napredek na poti v EU vložiti "ogromno napora". Po njegovem unija od BiH pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih nadoknadila zamujeno. Komisar je še dejal, da bo morala BiH "ujeti" svoje sosede v regiji.

Danski minister za evropske zadeve Nicolai Wammen je v imenu danskega predsedstva pozval oblasti v Sarajevu k oblikovanju ustave, ki bi upoštevala evropske vrednote in človekove pravice. Naslednji mejnik na poti BiH v EU bi moral po njegovem mnenju biti sporazum za krepitev dialoga. Poudaril je še, da je državni vrh odgovoren za nadaljnje izvajanje reform.

Več poslancev je v razpravi poudarilo, da lahko BiH postane članica unije le kot enotna država. Ob tem so poudarili, da bodo morali njeni državljani odločiti, ali to želijo. Poslanci so se strinjali, da je evropska perspektiva BiH prava smer za državo, s čimer se je strinjal tudi Ivo Vajgl (Alde/Zares). Ob tem je dodal, da bi morali prebivalcem BiH omogočiti, da v čim večji meri sami odločajo o usodi svoje države.

Mnenja so se najbolj kresala glede omembe vahabitov v poročilu, ki ga je pripravila poslanka iz Nemčije Doris Pack (EPP) in ki je bilo podlaga za resolucijo. Nekateri so menili, da je prav, da so vahabiti kot islamski skrajneži, ki jih podpira Savdska Arabija, omenjeni, drugi so temu nasprotovali. Med njimi je bil tudi Vajgl, ki je dejal, da je omenjanje vahabitov odveč in zavajajoče. Füle je poudaril, da nasprotuje vsem oblikam ekstremizma in se zavzel za spravo med narodi v BiH.

V sprejeti resoluciji vahabiti zaradi kompromisa med političnimi skupinami niso omenjeni. Dokument zgolj poziva BiH, naj se v sodelovanju z mednarodno skupnostjo bori proti ekstremizmu, verskemu sovraštvu in nasilju. Poziva tudi k preiskavi in "odstranitvi" ekstremističnih groženj v celotni regiji Zahodnega Balkana.

Tudi Jelko Kacin (Alde/LDS) je ocenil, da bi morali voditelji v BiH naposled končati notranje spore na podlagi etnične pripadnosti, zdaj ko je Srbija dobila status kandidatke za članstvo v EU, Hrvaška pa bo prihodnje leto postala članica povezave. Doseči morajo konsenz o ustavnih spremembah in okrepiti državne institucije, da bodo lahko izpeljali reforme, potrebne za članstvo v uniji. Med drugim bi BiH potrebovala pravo vlado, ne le sveta ministrov, in vsaj eno novo ministrstvo, ministrstvo za kmetijstvo, je še menil Kacin.