"Na Gorenjskem je znana stara obrtniška šega metanja papirnatih ali lesenih barčic ali hišic v potok ali bajer. To je bilo sporočilo, da je dan že dovolj dolg in da obrtnikom ni več treba delati pri luči," je povedala etnologinja in predsednica Slovenskega etnološkega društva Tita Porenta.
Kot je pojasnila, so že v 19. stoletju poročali, da vajenci, otroci in mladina tod spuščajo v vodo barčice. Po 2. svetovni vojni je šega zamrla, v 70. letih prejšnjega stoletja pa so jo znova oživili s pomočjo lokalnih turističnih društev in šol. Otroci pri tehničnem pouku izdelujejo barčice in hišice, potem pa jih na predvečer praznika spustijo po vodi.
Ko so nehali delati pri luči
V Zgodovinskih drobcih župnije Tržič iz leta 1936 je zapisano, da je ta večstoletni običaj živel med čevljarji, ker so na gregorjevo prenehali z delom pri luči. Vajenci so v pozdrav prihajajoči pomladi izdelali hišice ali napolnili košaro z oblanci in lepilom ter jih odnesli k vodi. Po slovenskem ljudskem reku sv. Gregor luč v vodo vrže.
Na predvečer gregorjevega bodo danes spuščali luč v vodo v več gorenjskih krajih s tradicijo stare obrti. V Kropi in v Kamni Gorici bodo barčice spuščali, kot poimenujejo šego, danes od 17.30 do 19. ure, so sporočili prireditelji.
Tako bodo spomnili na čase, ko so kovači na predvečer sv. Gregorja vrgli luč v vodo in ko so po potoku skozi Kropo in Kamno Gorico plule deske s svečkami in gorečimi trskami. V 20. stoletju je šega postala priljubljena pri otrocih, ki za praznik pripravijo različne hišice, cerkvice in druge plavajoče izdelke iz papirja in jih s svečko spustijo v vodo.
Na Ljubljanskem gradu razstava
Na Ljubljanskem gradu pa na gregorjevo opozarjajo kot na dan, ko se po slovenskem ljudskem izročilu ptički ženijo. Tako v ponedeljek, na god sv. Gregorja, vabijo na odprtje razstave Tisti sem, ki ga pozdraviš z dotikom fotografa Boruta Grceta - bruta, na prvi koncert iz cikla Jure Tori z gosti na Ljubljanskem gradu ter poezijo Rudija Medveda.
Po starem julijanskem koledarju je bil 11. marec prvi pomladni dan. Koledar so v 16. stoletju v cerkvi predelali in uvedli gregorjanskega. Zaradi napak v starem koledarju so deset dni izbrisali,
God sv. Gregorja, ki je bil po starem julijanskem koledarju prav na dan začetka pomladi, se je z uvedbo gregorjanskega koledarja v 16. stoletju pomaknil deset dni nazaj. A gregorjevo je med ljudmi kljub temu ostalo pomladni praznik.
