"Z razstavo želimo v času, ko se maje evro, obuditi spomin na našo nekdanjo suvereno valuto slovenski tolar. Poseben poudarek smo namenili osebnostim, upodobljenim na tolarskih bankovcih, in njihovemu delu," so zapisali v društvu.
Banka Slovenije je prve tolarske bankovce - za 100, 500 in 1000 tolarjev - dala v obtok 30. septembra 1992. Tolar pa je svojo pot sklenil 1. januarja 2007, ko ga je nadomestila skupna evropska valuta evro.
Oblikovni avtor slovenskega denarja je bil Miljenko Licul s sodelavci, tiskali pa so jih v britanski družbi Thomas de la Rue. Prvim apoenom tolarja so sledili bankovci za 10 (november 1992), 20 (december 1992), 200 (februar 1993), 50 (marec 1993), 5000 (december 1993) in 10.000 tolarjev (marec 1995).
Januarja 1993 so se bankovcem pridružili še kovanci za 1, 2, 5 tolarjev in 50 stotinov, medtem ko sta kovanca za 10 in 20 stotinov v obtok prišla aprila 1993, aprila 2000 pa še kovanec za 10 tolarjev.
Od 8. oktobra 1991, ko se Slovenija uvedla lastno nacionalno valuto tolar in s tem stopila na pot denarne osamosvojitve, pa do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev so se kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni, ki jih je izdala Slovenija.
Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je v vseh finančnih ustanovah po državi začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni. Razmerje med dinarji in boni je bilo v tem obdobju 1:1. Tečaj tolarja je bil nato v primerjavi z nemško marko v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko. Končni tečaj med tolarjem in evrom pa je bil določen pri 239,640 tolarja za evro.
Tolarje v evre brezplačno zamenjujejo na blagajni Banke Slovenije v Ljubljani. Kovance se lahko zamenja do konca leta 2016, za bankovce pa časovne omejitve ni.
