Da v Maloyu vedo, kaj počnejo, potrjujejo tako podatki evropske komisije oziroma njihovega raziskovalnega centra Joint Research Centre (JRC) kot tudi podatki svetovne mreže politikov in strokovnjakov REN21. Oboji ugotavljajo, da investicije v obnovljive vire energije tako v Evropi kot po svetu rastejo, da se tehnologije obnovljivih virov razvijajo in njihovi stroški padajo, da je nameščenih vse več obnovljivih virov ter da iz njih pridobimo in porabimo tudi vse več energije.

Pri tem je v zadnjih dveh desetletjih po navedbah JRC najuspešnejši razvoj doživela vetrna energija, ki se je s 3 gigavatov globalno nameščenih moči razširila na 200 gigavatov leta 2010. Za porast vetrnih kapacitet v zadnjih letih je poskrbela predvsem Kitajska. V tem času se je vetrna energija tudi pocenila in je na zelo vetrovnih območjih, kot je Škotska, že konkurenčna fosilnim gorivom. Število takšnih območij pa bo po predvidevanjih JRC v prihodnosti še naraščalo zaradi vse višjih cen fosilnih goriv in tehnoloških izboljšav vetrnih elektrarn.

Neodvisnost od spreminjajočih se cen goriva je tudi ena izmed prednosti sončne energije, ki je ima svet med vsemi viri energije na voljo v največjem izobilju. Moč fotovoltaičnih elektrarn po svetu se je od leta 2008 do 2010 skoraj potrojila, pri čemer se njihova konkurenčnost z drugimi viri energije razlikuje od države do države, saj je odvisna od obsijanosti s soncem. Kljub temu so največje ovire pri širjenju fotovoltaike po navedbah JRC administrativne in regulatorne narave in so večinoma povezane z dostopnostjo električnih omrežij. Poleg tega so začetni stroški investicije še vedno višji od drugih virov energije, vendar se vztrajno znižujejo. Zato so fotovoltaični moduli, ki stanejo okoli 500 evrov na kilovat proizvedene elektrike in njihova življenjska doba znaša 30 oziroma 40 let, ponekod že postali konkurenčni drugim virom energije, piše JRC.

Čeprav je sončne energije na pretek, pa svet izmed obnovljivih virov najbolj izkorišča vodne vire, s pomočjo katerih je bilo v letu 2010 proizvedenih 3190 teravatnih ur elektrike. Številka predstavlja 16 odstotkov vse na svetu proizvedene elektrike in 88 odstotkov vse elektrike iz obnovljivih virov. Hidroelektrarne so priljubljen vir energije, saj v nasprotju z nekaterimi drugimi obnovljivimi viri elektriko lahko proizvajajo ob kateremkoli času in se v nekaj sekundah odzovejo na spremembe v električnem omrežju.

Ob tem je možnosti za izkoriščanje vodnih virov še veliko. Svetovni vodni potencial je ocenjen na približno 7500 teravatnih ur električne energije na leto, množično gradnjo hidroelektrarn v naslednjem desetletju pa JRC predvideva na Kitajskem, v Indiji, Turčiji, Kanadi in Latinski Ameriki. Takšna pričakovanja ne veljajo za Evropo, kjer so reke že precej obremenjene, čeprav s hidroelektrarnami proizvedemo "le" 11,6 odstotka vse električne energije. Slovenija se s 24,3-odstotnim deležem elektrike iz hidroelektrarn v nacionalni mešanici uvršča med prvih pet evropskih držav, pred njo so le Avstrija, Latvija, Švedska in Romunija.

Kljub temu bo hidroenergija igrala pomembno vlogo pri prehodu Evrope v nizkoogljično družbo, k temu pa naj bi velik delež prispevala tudi bioenergija. Iz biomase je EU po podatkih JRC že leta 2005 proizvedla 62 odstotkov vse porabljene energije iz obnovljivih virov, leta 2020 pa naj bi ta delež še vedno znašal 57 odstotkov. Pri tem so nekatere tehnologije izkoriščanja biomase še v fazi razvoja, druge pa so uporabljale že naše babice (izkoriščanje lesne biomase) in se le še nadgrajujejo. Največjo oviro za širjenje proizvodnje bioenergije predstavljajo visoki stroški tehnologij v primerjavi s fosilnimi viri, okoljevarstveniki pa opozarjajo tudi, da izkoriščanje določenih vrst biomase (predvsem kmetijskih rastlin) povzroča ravno nasprotne učinke od želenega, okolju prijaznega ravnanja.

Visoki stroški zavirajo tudi širjenje tehnologij za izkoriščanje velikih potencialov energije oceanov, kar pa je razumljivo, saj so te tehnologije še v povojih. Kljub temu tudi ti stroški padajo in so se s 4500 do 13.000 evrov na kilovat elektrike leta 2009 spustili na 3750 do 6000 evrov na kilovat v letu 2010.