"V Skandinaviji veste, da so tri veleposlaništva, tu verjetno bo prišlo do zmanjšanja, potem Portugalska, potem imamo konzularno predstavništvo v New Yorku, ki je v igri, pa še kakšno," je minister odgovoril na vprašanje, kje bo Slovenija zapirala veleposlaništva in konzulate.
Erjavec je ob tem poudaril, da "ne bi rad vsega izdal" in da bo še potrebna analiza. O tem bo govoril strateški svet za zunanjo politiko, torej vsi nekdanji zunanji ministri, akademiki in drugi, ki kaj vedo o zunanji politiki v Sloveniji. "To je treba skupaj doreči," je dodal.
Gospodarska diplomacija lahko ublaži krizo
Minister sicer osebno meni, da mora na teži pridobiti gospodarska diplomacija, saj lahko ta bistveno prispeva k blaženju krize v Sloveniji. "Prepričan sem, da zgolj s krčenjem proračunskih sredstev, z varčevanjem, ne bomo uspešno dobili bitke v premagovanju krize," je dejal.
Prav gospodarska diplomacija z dobro podporo diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) in skupaj z delegacijami EU, ki imajo več kot 150 točk po vsem svetu, bi lahko po ministrovih besedah odprla vrata slovenskemu gospodarstvu.
Ob tem je ponovil, da je treba slovensko diplomatsko-konzularno mrežo širiti zunaj EU, torej v državah Brics - Braziliji, Rusiji, Indiji, Kitajski in Južni Afriki, kjer je bilo po njegovih besedah že veliko storjenega, ter v drugih novih finančnih in kapitalskih središčih.
Slovenija je lahko tam prisotna z lastnimi DKP ali pa celo v okviru nove ideje o skupnih evropskih hišah, o kateri bodo danes govorili zunanji ministri EU na neformalnem srečanju v Koebenhavnu v okviru razprave o varčevanju v zunanji politiki.
"Evropske hiše"
Ideja o "evropskih hišah" je pomembna predvsem za majhne članice unije, kot je Slovenija, saj jim omogoča dejavnejše sodelovanje v zunanji politiki in pocenitev stroškov. Po Erjavčevih besedah bi bilo pomembno, da bi "evropske hiše" opravljale tudi konzularne storitve.
Erjavec je še poudaril, da se mora EU v krizi prilagoditi spreminjajočemu se mednarodnemu političnemu in gospodarskemu položaju, če želi ohraniti vodilno vlogo, ki jo ima, zlasti na področju razvojne pomoči, kjer je ena najboljših globalnih akterk.
Po ministrovih besedah je problem tudi v tem, da se gospodarska in kapitalska moč seli s severa na jug in z zahoda na vzhod. Evropska zunanja politika se mora po Erjavčevih besedah prilagoditi novim razmeram na vseh področjih, tudi na varnostnem in gospodarskem.
