Kljub temu so v primerjavi z moškimi ženske v Sloveniji na večini področij v slabšem položaju. Na uradu so opozorili, da je med delovno aktivnim prebivalstvom več moških kot žensk, prav tako je med moškimi v primerjavi z ženskami več zaposlenih, med moškimi je nižji tudi delež brezposelnosti. Le diplomo terciarnega izobraževanja v Sloveniji pridobi večji delež žensk kot moških. Ženske so pri nas tudi bolj kot moški izpostavljene različnim oblikam nasilja (od spolnega nadlegovanja do nasilja v partnerskih odnosih) in imajo več možnosti - še posebej starejše ženske - da jih prizadene revščina. "Položaj žensk je slab tudi v gospodarstvu, kjer je vrzel med moškimi in ženskami ena največjih tako pri nas kot v EU, s takšnim trendom zmanjševanja te vrzeli - za pol odstotne točke na leto - pa bi potrebovali še vsaj 40 oziroma 50 let, da bi dosegli pravično porazdelitev ekonomske moči in odgovornosti med ženske in moške," je ob tem opozorila direktorica urada Tanja Salecl.

Ženske v vodstvu se podjetju splačajo

Število žensk in moških na vodilnih položajih v gospodarstvu bi bilo dobro uravnotežiti iz dveh vrst razlogov, je pojasnila Kanjuo-Mrčelova. Eno so poslovni razlogi, pri katerih po besedah sociologinje menedžmenta ne gre za vprašanje feminističnega boja oziroma položaja žensk, temveč za to, da je pametno uporabljati celotni potencial družbe oziroma podjetja. Ženske namreč predstavljajo bolj izobraženo polovico populacije, več je diplomantk med ženskami kot med moškimi, mnogi pa pravijo, da imajo ženske tudi drugačne lastnosti od moških, ki bi jih bilo dobro izkoristiti. A kljub temu so ženske slabo uporabljen vir. Ob tem po besedah Kanjuo-Mrčelove vrsta raziskav dokazuje, da družbe poslujejo bolje, če je v njihovem vodstvu zastopana kritična masa žensk. To predstavljajo vsaj tri ženske, saj če je na vodilnem položaju le ena, je stigmatizirana, dve ženski pa predstavljata par.

V drugem sklopu razlogov za večjo uravnoteženost spolov pa Kanjuo-Mrčelova navaja pravičnost in demokratičnost: "Enostavno ni pravično, da ima polovica človeštva manj pravic v ekonomski sferi oziroma je izpostavljena nepravični diskriminaciji oziroma dominaciji moških. Prav tako pa demokracija brez žensk ni mogoča."

Zato po njenih besedah v vse večjem številu evropskih držav uvajajo spolne kvote, ki zahtevajo določeno število žensk na vodilnih položajih v podjetjih. Ob tem potekajo številne razprave, kajti vsi niso naklonjeni kvotam. Tako Kanjuo-Mrčelova kot Tanja Salecl se zavzemata zanje, saj največ žensk zaseda vodilne položaje tam, kjer se s tem ukvarjajo tudi s pomočjo kvot. Takšen je primer Norveške, ki je prva uvedla kvote (leta 2006) in sedaj s 40 odstotki žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu prednjači pred drugimi državami.

Saleclova je opozorila, da je tudi evropska komisija pospešila prizadevanja za uravnoteženo zastopanost spolov na mestih odločanja v gospodarstvu. Tako je podpredsednica evropske komisije in komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding vsa največja podjetja v Evropi, ki kotirajo na borzi, pozvala, naj samoregulativno pristopijo k spodbujanju žensk na mestih odločanja in naj do leta 2015 zagotovijo, da bo vodilna mesta v podjetjih zasedalo vsaj 30 odstotkov žensk, do leta 2020 pa 40 odstotkov.

Na nakupovalne odločitve praviloma vplivajo ženske, zakaj ne bi tudi na poslovne

Vprašanje kvot je vse bolj prisotno tudi v Sloveniji, a konkretnih premikov razen v politiki, kjer veljajo ženske kvote za kandidatne liste strank na parlamentarnih volitvah, ni opaziti, je ob tem povedala predstavnica Združenja Manager Sonja Šmuc. Sicer se v združenju trudijo ženskam odpreti pot do najvišjih položajev, med drugim tudi s podeljevanjem nagrade za menedžerkam prijazno podjetje in začetnim priročnikom, kaj lahko podjetje stori, da bodo ženske stopile v ospredje, a napredek je počasnejši od družbeno želenega, zato bi se tudi po mnenju Šmucove v proces najbrž morala vključiti država. "Ženske v razvitem svetu vplivajo na 80 odstotkov nakupnih odločitev, to pa je za podjetja tako pomembno, da je nerazumljivo, da se sestava kupcev ne odraža tudi v sestavi vodstva," je poudarila.

Med razlogi za takšno stanje Šmucova omenja pojav tako imenovanega steklenega stropa, zaradi katerega se ženske lahko povzpnejo do določenega položaja, dlje pa ne morejo. A novejše raziskave po njenih besedah kažejo, da se ženske ne soočajo toliko z nevidno pregrado, ki jih ne bi spustila višje, pač pa ne napredujejo, ker se v organizaciji postopno izgubijo in zaradi različnih dejavnikov (tudi na primer poznih večernih sestankov) ne pridejo v ospredje. Ob organizacijskih ovirah za napredovanje žensk in njihovih diskriminatornih učinkih Šmucova izpostavlja tudi ovire v ženskah, zaradi katerih te nočejo prevzemati vodilnih mest, četudi so jim ponujena. Pri tem je ženske v preteklosti velikokrat ovirala potreba po večji količini prostega časa zaradi skrbi za družino. Sicer ženske po besedah Šmucove še vedno zlasti v Sloveniji opravijo levji delež gospodinjskih opravil v primerjavi s partnerji, vendar pa prihaja pri mladi generaciji v ospredje potreba po uravnoteženem zasebnem in poslovnem življenju in te vrednote so skladne tudi s potrebami ženske.

Po podatkih OECD se ženskam v drugih državah ne godi veliko bolje, saj je bilo leta 2009 v upravnih odborih največjih podjetij v državah članicah organizacije le približno 10 odstotkov žensk. Urad za enake možnosti pa je ugotovil, da so ženske v Sloveniji na marsikaterem področju še vedno v boljšem položaju kot ženske v drugih državah EU: v Sloveniji je več žensk delovno aktivnih, več jih je zaposlenih, zaposlitev s krajšim delovnim časom pri nas zaradi urejenega sistema javnega otroškega varstva ni prevladujoča oblika zaposlitve žensk. Delež brezposelnih žensk je pri nas nižji od evropskega povprečja, tudi plačna vrzel je med najnižjimi v Evropi. Diplomo terciarnega izobraževanja pridobi pri nas več žensk kot v EU, enako pa velja tudi za doktorat znanosti.