Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v današnjem pogovoru za francoski časnik Le Figaro poudaril, da pričakuje uspeh ponudbe. "Po naših informacijah naj bi se zamenjava obveznic zgodila brez ovir, saj je operacija finančno zanimiva za zasebni sektor," je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Tudi tiskovni predstavnik grške vlade Jannis Stavropulos je v pogovoru za radio Skai poudaril, da so dostopne informacije za zdaj "pozitivne".

Po drugi strani pa se bančna skupina KfW boji, da je Grčija na poti v bankrot, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na trgu naj bi namreč pridobili namige, da se za prostovoljno zamenjavo obveznic ne bo odločilo zadosti zasebnih upnikov. "Naša ocena, kako se bo iztekel odpis dolgov, se je dramatično poslabšala," je poudaril predsednik upravnega odbora KfW Ulrich Schröder.

Inštitut za mednarodne finance (IIF), ki je v pogajanjih z Grčijo zastopal zasebne upnike, je danes sporočil, da se je 30 družb, ki so sodelovale v pogajanjih, odločilo za sodelovanje v zamenjavi obveznic. Ti upniki imajo v lasti za 81 milijard evrov grških državnih dolžniških papirjev, kar predstavlja 39,3 odstotka od skupno 206 milijard evrov grških obveznic, ki so v zasebnih rokah.

Med tistimi, ki so se odločili za zamenjavo obveznic, so največja evropska zavarovalnica Allianz, francoski bančni velikan BNP Paribas, nemška banka Commerzbank, italijanska zavarovalnica Generali, pa tudi šest največjih grških bank.

Grške banke imajo v lasti okoli 45 milijard evrov grških obveznic, 97 odstotkov te vsote pa drži šest največjih. Na drugi strani se je pet manjših grških skladov, ki imajo v lasti za okoli dve milijardi evrov oz. odstotek vseh grških državnih obveznic, odločilo, da v zamenjavi ne bodo sodelovali.

Danes so svoj pristop k operaciji po poročanju ameriške tiskovne agencije AP potrdile tudi tri največje ciprske banke, ki imajo v lasti večino od 4,7 milijarde evrov obveznic v rokah ciprskih bančnih ustanov.

Po podatkih AP naj bi doslej pristop k odpisu dolga potrdili upniki, ki imajo v lasti nekaj nad 46 odstotkov obveznic. Tiskovna agencija Bloomberg je medtem izračunala, da so se vabilu grških oblasti doslej pozitivno odzvali upniki, ki imajo v lasti za okoli 120 milijard evrov obveznic, kar predstavlja 58 odstotkov skupne nominalne vrednosti.

Grčija bo operacijo izvedla le, če ji bo uspelo zamenjati vsaj 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic, ki znaša okoli 206 milijard evrov.

V skladu z zakonodajo, ki jo je grški parlament sprejel nedavno in predstavlja podlago za izvedbo odpisa dolga, bodo pogoji odplačila novih grških obveznic postali obvezujoči za lastnike obstoječih grških državnih obveznic, ki jih ureja grško pravo in jih je država izdala pred 31. decembrom 2011, če bosta nanje pristali vsaj dve tretjini upnikov, ki imajo v lasti vsaj 50 odstotkov nominalne vrednosti teh obveznic. Ta znaša okoli 177 milijard evrov. Gre za t.i. klavzulo kolektivne akcije ukrepanja, ki zadržane upnike prisili k odpisu dolga.

Za lastnike ostalih grških obveznic, ki jih urejajo drugi pravni sistemi, je postopek prisilne uveljavitve pogojev odpisa bolj zapleten, saj mora za nove pogoje glasovati vsaj 75 odstotkov upnikov. Postopek za te ostale obveznice sicer poteka ločeno.

Banke in zavarovalnice naj bi prostovoljno zamenjale obstoječe grške obveznice s povprečno ročnostjo okoli sedmih let za nove z zapadlostjo 30 let in z 31,5 odstotka nominalne vrednosti prvotnih dolžniških papirjev.

Obrestne mere, ki jih ponuja Grčija, so dva odstotka na leto do leta 2015, trije odstotki do 2020 in 4,3 odstotka od takrat do končne zapadlosti leta 2042. Povprečna obrestna mera naj bi tako po novem znašala 3,65 odstotka v primerjavi z dosedanjih 4,8 odstotka.

Grčija cilja na odpis dolga v višini 107 milijard evrov oziroma 53,5 odstotka nominalne vrednosti sodelujočih obveznic. Trenutno sicer grški javni dolg v absolutnem znesku dosega 350 milijard evrov.