Virant je v izjavi za javnost po srečanju s Habičevo povedal, da knjiga predstavlja analizo državnih institucij in vseh vej oblasti z vidika integritete, transparentnosti in boja boja proti korupciji "z zelo zanimivimi ugotovitvami in priporočili". "Integriteta in transparentnost sta v družbi neprecenljivi, imata pa tudi svojo konkretno, realno vrednost," je prepričan predsednik DZ.
Kot je pojasnil Virant, sta se na srečanju s Habičevo posebej zaustavila pri ugotovitvah, povezanih z zakonodajno vejo oblasti. Z nasveti društva se predsednik DZ povečini strinja, med drugim s priporočilom, naj se ukine nepoklicna kazenskopravna imuniteta poslancev. "Nobene potrebe ni, da bi bili poslanci v tem smislu kakor koli privilegirani, da bi imeli procesno ali materialnopravno imuniteto," je poudaril.
Kot je pojasnil, se materialnopravna imuniteta nanaša na mnenja, ki jih poslanci podajajo v okviru dela državnega zbora. Po oceni Viranta je predpis, po katerem poslanec za izrečeno ne more kazensko odgovarjati, "neupravičen privilegij". "Tudi v dvorani državnega zbora se ne sme žaliti, koga žaljivo obdolžiti ali obrekovati," je dejal. Med ostalimi priporočili je izpostavil rešitev vprašanja vloge državnega sveta. Kot je dejal, bi sam to vprašanje rešil z ukinitvijo državnega sveta.
Habičeva pa je med nasveti društva omenila zahtevo za kodeks etike za vse poslance, ki vstopijo v državni zbor. Zaupanje javnosti v poslance in v delo državnega zbora je namreč na "zelo nizki ravni". Vendar pa podpisati kodeks etike še ni dovolj. "Treba ga je tudi živeti, dihati in tisto, kar govorimo, tudi dejansko početi," je poudarila.
Sicer pa je Habičeva pojasnila, da se integriteta v državnem zboru gradi "od zgoraj navzdol". Politične stranke imajo na področju zagotavljanje integritete državnega zbora po njenih besedah ogromno možnosti rešitev; lahko neko osebo denimo iz stranke izključijo, jo suspendirajo ali pa jo prosijo, da ne deluje več aktivno.
Društvo Integriteta - Transparency International Slovenija v analizi, ki jo je javno objavilo minuli teden, ugotavlja, da je sistem integritete v Sloveniji zmerno stabilen, saj mu je prisodilo oceno 63 od najvišje možne 100. Ena glavnih ugotovitev raziskave kaže, da je v veliki meri opazen razkorak med pravnim okvirom in delovanjem različnih institucij proti korupciji v praksi.
