"Ukrep Banke Slovenije je bil v resnici pričakovan, saj že dlje časa opažamo, da tako aktivne kot tudi pasivne obrestne mere pri naših bankah odstopajo navzgor od obrestnih mer v drugih državah območja evra," je pojasnil Dušan Hočevar, direktor Združenja bank Slovenije (ZBS), ki pričakuje, da bo ukrep Banke Slovenije vplival najprej na pasivne in šele v naslednjem koraku tudi na aktivne, torej kreditne obrestne mere. V kakšnem obsegu se bodo zaradi tega znižale obrestne mere, je težko napovedati, komentirajo v SKB banki, medtem ko v NLB ocenjujejo, da "bodo ti morebitni procesi postopni, zaradi česar hitrih učinkov ne gre pričakovati".

Sprint na banke za tiste, ki lovite visoke obrestne mere na dolgoročne depozite, torej še ne pride v poštev. Ob veliki konkurenci za depozite prebivalstva, ki jih je v bankah za okoli 14,3 milijarde evrov, gre v srednjeročni prihodnosti pričakovati le počasno približevanje evropskim obrestnim meram. Te so bile lani, ko govorimo o dolgoročnih obrestnih merah, povprečno več kot za odstotno točko nižje kot tiste na slovenskem trgu, ki so povprečno presegale štiriodstotno stopnjo donosa.

Višina ponujene obrestne mere pa ni edini kriterij za odločitev prebivalstva za prehod med bankami. Tiste v tuji lasti so do konca lanskega oktobra zbrale za 112 milijonov evrov več vlog gospodinjstev kot banke v slovenski lasti, a predvsem zaradi nižjih kreditnih obrestnih mer. Banke namreč v večini primerov pogojujejo odobritev posojila s prenosom poslovanja komitenta.

Po oceni Banke Slovenije je sicer problematika pretirane rasti pasivnih obrestnih širša, zato bo to področje v prihodnje pod njenim budnim očesom. To naj bi pozitivno vplivalo tako na obrestne prihodke bank kot tudi na ceno zadolževanja podjetij. "Pretiran porast pasivnih obrestnih mer lahko poveča tako sistemska tveganja kot tudi tveganja v posamezni banki," so pojasnili v Banki Slovenije in dodali, da se višje obrestne mere na depozitih prenašajo tudi na aktivne obrestne mere (kreditne obrestne mere).

Te na eni strani zvišujejo pritiske na kreditojemalce, katerih nižja sposobnost za plačevanje dolgov lahko vodi do  znižanja bonitete in negativnih povratnih posledic za banke, ki morajo zato oblikovati višje oslabitve. Po drugi strani pa vodi rast pasivnih obrestnih mer z vidika posamezne banke ali hranilnice do izpostavljanja tveganju dobičkonosnosti in posledično tudi kapitalske ustreznosti.

Banke se strinjajo, da je osnovni cilj ukrepa Banke Slovenije znižanje pasivnih obrestnih mer, a natančnega vpliva na poslovanje še ne morejo oceniti. V Hypo Alpe Adria Bank Slovenija pravijo, da morajo ukrep najprej preučiti in šele nato ukrepati, Valerija Pilih Grah, direktorica sektorja zakladništva v Novi KBM, pa pravi, da mariborska banka že zdaj sproti ocenjuje učinke obrestnih mer na razmerja potrebnega notranjega kapitala.

"Vsaka banka pa bo seveda glede na lastno poslovno politiko in glede na stopnjo vpliva aktualnih razmer na poslovanje sama presodila, kakšno cenovno politiko bo vodila," zaključuje Pilih-Grahova.

jan.bratanic@dnevnik.si