Vladajoča koalicija je v koalicijski sporazum med temeljne cilje uvrstila tudi stabilen sistem zdravstvenega varstva. V izhodiščih za nov socialni sporazum pa vlada med drugim navaja, da je ob prenovi zdravstvenega sistema potrebno zagotoviti ustrezno ravnotežje med dostopnostjo do zdravstvenih storitev in finančno vzdržnostjo.

Frangež ugotavlja, da je kljub omenjenim zavezam vlade Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravil nabor možnih intervencijskih varčevalnih ukrepov, namenjenih zagotavljanju finančne vzdržnosti. Iz teh ukrepov je mogoče sklepati, "da bodo brez predhodnega soglasja s socialnimi partnerji vodili v krčenje pravic, ki jih danes zagotavlja javno zdravstvo," navaja poslanec, ki izpostavlja, da varčevalni ukrepi med drugim predvidevajo znižanje bolniških nadomestil in uvedbo participacije k zdravilom na recept.

Poslanec vlado tudi sprašuje, kdaj namerava predlagati sistemske rešitve s področja zdravstvenega varstva, s katerimi bo srednje in dolgoročno uredila financiranje pravic prebivalcev Slovenije, ki morajo biti pokrite iz javnega sistema zdravstvenega zavarovanja in javnih sredstev.

Vladi pa sprašuje tudi, ali namerava pred sprejemom ukrepov s področja zdravstvenega varstva o njih začeti socialni dialog in iskati kompromisne rešitve, sprejemljive za vse socialne partnerje.

Mineva 20 let od ustanovitve ZZZS

Pred 20 leti je bil ustanovljen Zavod zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter s tem postal edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. A je zavod ob jubileju pred številnimi izzivi; prednostna naloga je preprečiti 110 milijonov evrov primanjkljaja, ki se mu obeta letos. Poleg tega bo zavod morda kmalu dobil konkurenco.

Dvajset let obstoja ZZZS je zaznamovalo več mejnikov, eden večjih projektov je bila uvedba kartice zdravstvenega zavarovanja. Slovenija je bila namreč leta 2000 prva država, ki je uvedla elektronsko kartico v vseh zdravstvenih dejavnostih in na področju celotne države, podobno infrastrukturo pa uvajajo tudi druge države članice EU.

ZZZS so doslej vodili trije generalni direktorji. Trenutno nad zdravstveno blagajno bdi Samo Fakin, ki je lani začel svoj drugi mandat.

Zavodu, ki je bil 20 let edini izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, se glede na koalicijske obljube obeta konkurenca. Fakinu se takšen ukrep zdi nekoliko absurden. Poudarja, da je za nižanje cen v skladu z načeli tržne ekonomije smotrno ustvariti oz. povečati konkurenco med ponudniki in ne potrošniki oz. kupci, ZZZS pa je v zdravstvenem sistemu prav kupec.

Do leta 1999, do ustanovitve prostovoljne zavarovalnice Vzajemna, je ZZZS poleg obveznega sicer ločeno izvajal tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Zbirna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje se je medtem povišala samo enkrat, medtem ko so se zasebna sredstva v zdravstvu vztrajno povečevala. A bo sistem, po katerem se zdravstvene pravice deloma krijejo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po 20 letih najverjetneje ukinjen.

Jubilejno leto za ZZZS bo ob naraščajoči finančni vrzeli in napovedi reformnih ukrepov zahtevno. Po zadnjih projekcijah se zavodu letos obeta 110 milijonov evrov minusa, konec prihodnjega leta pa bi primanjkljaj lahko narasel na skupaj 270 milijonov evrov.

Zato so na zavodu pripravili paket zakonodajnih sprememb, ki ga bodo predlagali vladi. Med drugim ZZZS predlaga širitev prispevnih osnov za nekatere skupine zavarovancev, zniževanje nadomestila za bolniško odsotnost in participacijo na zdravila. Celoten paket 14 ukrepov bi skupaj v zdravstveno blagajno prinesel dodatnih 361 milijonov evrov letno.