Člani sveta so bili s takšnim izidom zadovoljni, ob tem pa so se seznanili tudi s precej razvodenelimi rezultati upravnega nadzora na inštitutu. Nadzorna komisija se v svoji vlogi ni najbolje znašla, so ugotovili tudi na ministrstvu za zdravje, rezultat zapletov pa je sprememba dosedanjih pravil glede upravnih nadzorov.

Nadzor so lani spomladi sprožili zaradi spora glede sredstev za zdravila med Onkološkim inštitutom in zdravstveno blagajno. Ko so bili znani prvi rezultati, med drugim očitek o nenamenski porabi javnih sredstev za investicije namesto za zdravila, so se pojavili dvomi o pristranskosti upravnega nadzora. Nekateri člani komisije, ki jo je vodil Dušan Jošar z ministrstva za zdravje, so bili v preteklosti namreč zaposleni na inštitutu. Tudi takratni minister za zdravje Dorijan Marušič s poročilom nadzora lani jeseni ni bil zadovoljen in je zahteval dopolnitve. Konec januarja so spremenili še pravilnik o upravnem nadzoru - član komisije ne more več biti posameznik, ki je v zadnjih treh letih poslovno sodeloval z nadzorovano bolnišnico. Prav tako pri članih komisije ne sme biti dvomov o pristranskosti zaradi kakšnih drugih okoliščin, v te komisije pa ne bodo več imenovali "zunanjih sodelavcev". Pri njih je namreč težko zadostiti pogoju, da dobro poznajo področje in da hkrati niso vmešani v delovanje inštitucije, je odločitev pojasnila predsednica sveta Onkološkega inštituta, Barbara Jamnik z ministrstva za zdravje. Poleg tega bodo po novem zapisnike o ugotovitvah nadzorne komisije posredovali zdravstvenemu zavodu, ki je bil deležen nadzora.

Minister vztraja pri odpravi nepravilnosti

Kljub dvomom o rezultatih nadzora pa morajo na Onkološkem inštitutu izpolniti, kar jim je ta naložil z odločbo. Pri odpravi nepravilnosti vztraja tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, ki se namerava sestati z vodstvom bolnišnice, je pojasnila Jamnikova. Tako morajo na primer urediti umestitve zaposlenih v posebne pogoje dela, od katerih so odvisni njihovi dohodki. Dosedanje umestitve niso bile pravilne, ugotavlja nadzor, bolje pa bodo morali urediti tudi obrazce za soglasja bolnikov. Naložili so jim še, da popravijo neprimerno obračunavanje amortizacije, kar pa se nanaša na leto 2009. Člani sveta so se strinjali, da tega za nazaj ni mogoče urejati, so se pa spraševali o smotrnosti takšnega nadzora. Generalna direktorica Onkološkega inštituta Ana Žličar je ugotavljala še, da v poročilu upravnega nadzora prevladujejo pavšalne ocene brez argumentov, trditve pa da so žaljive za Onkološki inštitut.

Vedno več sistemskih zdravljenj

Na Onkološkem inštitutu medtem zdravijo vse več bolnikov, je spomnil strokovni direktor prof. dr. Janez Žgajnar. Še zlasti narašča število sistemskih zdravljenj, ki bi jih morali prevzeti še v nekaj drugih slovenskih bolnišnicah, a so pri teh spremembah organizacije velike zamude. Kljub temu še vedno sprejmejo vse bolnike in jih obravnavajo v okviru primernih čakalnih dob, je poudaril Žgajnar, pri nekaterih vrstah raka pa je močno poskočilo tudi preživetje bolnikov. To se je na primer zgodilo pri operabilnem raku dojk, kjer je Slovenija že na ravni skandinavskih držav, je spomnil. Petletno preživetje bolnic, ki so za rakom dojk zbolele med letoma 2006 in 2008, je po podatkih registra raka na primer že okoli 90-odstotno, večino bolnic pa operirajo na Onkološkem inštitutu.