Pod okriljem Tehničnega omizja je v treh letih prostovoljno in brezplačno sodelovalo okoli 20 strokovnjakov iz tržaških in tudi slovenskih univerzitetnih in znanstvenih krogov, ugotovitve pa so do projekta plinskega terminala neizprosne.

Kot je ob robu predstavitve pojasnila biologinja s tržaške univerze Marina Zweyer, je problematičen zlasti vpliv klora, ki se uporablja pri tovrstnih uplinjevalnikih in ki dobesedno "sterilizira" morsko vodo in bi lahko uničil cele populacije morskih organizmov. Prav tako bi nastali tako za okolje kot za človeka zelo nevarni organski derivati klora.

Čeprav je potencialna nevarnost takšnih derivatov znana že desetletja, se jih industrija še naprej poslužuje zaradi nizkih stroškov, povezanih z njimi. V načrtu žaveljskega terminala pa se o tem sploh ne govori, opozarja Zweyerjeva.

Stroka sicer terminalom apriorno ne nasprotuje. Kot pravi Zweyerjeva, bi bilo mogoče postaviti okoljsko sprejemljive terminale, nekateri sodobni terminali po svetu denimo sploh ne uporabljajo več morske vode. Investitorji pa se, kot v tržaškem primeru, raje odločajo za izrabo morske vode, saj jih to manj stane.

Dodatno težavo povzroča občutljivost in zaprtost Jadranskega morja kot lokacije za plinske terminale, dodaja morski biolog Carlo Franzosini. Na Japonskem denimo ocean zagotavlja konstantno "menjavo" vode, medtem ko bi kontaminacija Jadrana lahko zastrupljala celotno prehransko verigo.

Plinski terminal v predvidenem obsegu bi po oceni obeh "proizvedel" med 200 in 300 ton toksičnih derivatov klora na letni ravni.

Da so zelo vprašljivi tudi predvideni varnostni ukrepi, pa je izpostavil Radoslav Nabergoj s tržaške univerze. Ti ukrepi po njegovem prepričanju namreč ne dosegajo mednarodnih standardov.

Miljski župan Nerio Nesladek je uvodoma opozoril, da se je med ljudmi oblikovala nova zavest o problematiki terminala v Žavljah, in to navkljub poskusom "ukinjanja demokracije" v postopkih sprejemanja načrta za uplinjevalnik. Občani se po njegovih besedah zavedajo, da se terminal z razvojnega vidika ne "izplača", saj onemogoča hkratni razvoj pristaniške dejavnosti, ki za razliko od terminalov predstavlja resnični doprinos k ustvarjanju delovnih mest.

Nesladek je poudaril še, da ne nasprotujejo le postavitvi plinskega terminala pred svojim nosom. "Nočemo ga v Sloveniji, nočemo ga v Kopru, skratka nočemo ga v nobenem kraju, ki ima takšne značilnosti kot naš kraj," je pojasnil.