Za zdaj jih iz predlagane participacije ne nameravajo izvzeti, bi pa bili morebitnega plačevanja za zdravila na recept oproščeni socialno ogroženi, ki so prejemniki denarno-socialne pomoči.
Nižja bolniška po 30. dnevu?
Kot smo že poročali, bi bolniške glede na predlagani paket interventnih ukrepov znižali za 10 odstotkov. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin je včeraj pojasnil, da bi to veljalo le za tiste bolniške, ki jih krije zdravstvena blagajna. Nadomestila po 30. dnevu bolniške zaradi bolezni bi se tako zmanjšala z 90 na 80 odstotkov plače, tista zaradi poškodb zunaj dela pa z 80 na 70 odstotkov. Za škatlico zdravila na recept bi moral bolnik plačati od 1,4 do 2,36 evra, s čimer bi na zavarovance prenesli stroške obdelave in vročanja receptov. Ob pomislekih, da bi lahko to prizadelo kronične bolnike z nižjimi dohodki, Fakin opozarja na problem polifarmacije, ko bolniki jemljejo veliko zdravil in si s tem včasih naredijo več škode kot koristi. Spomnil je tudi na več kot 70 ton odpadnih zdravil, ki so jih zbrali v lekarnah.
Predloga glede nižjih bolniških nadomestil in participacije pri zdravilih sta del paketa interventnih ukrepov, o katerih je včeraj razpravljal upravni odbor ZZZS. O njih bo razpravljala še skupščina ZZZS, pripravljeni pa so v obliki sprememb zakonskih členov. Zadnjo besedo bosta seveda imela vlada in državni zbor, glede varčevalnih ukrepov pa se bodo jutri usklajevali predstavniki ZZZS, ministrstva za zdravje in ministrstva za finance.
V paketu 14 ukrepov v zdravstveni blagajni med drugim predlagajo še prenos nekaterih obveznosti na druge vire. Kot je pojasnil Fakin, jim je finančni minister Janez Šušteršič sicer že dal vedeti, da na državni proračun pri reševanju zdravstvene blagajne ne gre računati. Med predlogi je tudi prerazporeditev dela bremen ZZZS na dopolnilno zavarovanje, ukinitev pogrebnin in posmrtnin ter znižanje cen zdravstvenih storitev za 7 odstotkov. Če bi bili uresničeni vsi predlogi, bi prinesli za 361 milijonov evrov prihrankov, medtem ko bo v zdravstveni blagajni glede na zadnje ocene letos zmanjkalo okoli 110 milijonov evrov. "Narediti bo treba izbor ukrepov, ki bo zagotovil stabilno financiranje. Cilj je, da omogočimo nemoteno dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev še naprej. Drugi cilj je, da so obremenitve zaradi nižanja denarnih sredstev enakomerno razporejene na vse - izvajalce zdravstvenih storitev, plačnike in uporabnike. Dobrih kart je zmanjkalo," ugotavlja Fakin.
Predstavniki sindikatov krčenju pravic nasprotujejo
Že znotraj upravnega odbora ZZZS pa so do paketa predlaganih ukrepov kritični predstavniki sindikatov. "Ukrepi, ki jih je predlagala zdravstvena blagajna, z nami niso usklajeni in so za nas nekaj novega. Preden se krči pravice ali bolnikom nalaga dodatne stroške, je treba narediti red v zdravstvu. Lahko bi bila na primer urejena skupna javna naročila, namesto da vsak zdravnik naroča svoje kolčne proteze. Na grob način poseči v najbolj ranljivo kategorijo ljudi, ki zbolijo, in jim vzeti še nekaj dohodkov, je zato nesprejemljivo," je dejal član upravnega odbora, Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Opozoril je še, da se denar lekarn danes preliva v občinske blagajne, zaposleni v lekarnah pa lahko nastopajo kot posredniki pri zdravilih. Tako kot nižanje bolniških nadomestil se mu zato zdi nesprejemljiva tudi participacija za zdravila na recept.
