"Podoben ukrep je sprejet v več razvitih kolesarskih državah, predvsem pa se uporablja na Danskem. Ker pa gre za popolnoma drugačno kulturo voznikov in kolesarjenja kot načina življenja, ne moremo enoznačno prenesti rešitve k nam. Upoštevati je treba, da je rešitev za naše razmere precej drzna. Težavo vidimo predvsem pri čakalni površini, ko kolesarji čakajo na zeleno luč v samem križišču oziroma na cestišču. Problem čakalne površine za kolesarje pride do izraza predvsem ob zavijanju drugih motornih vozil desno," razlaga Vesna Marinko iz agencije za varnost prometa.

Dr. Peter Lipar in dr. Tomaž Maher z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo radikalnemu danskemu modelu prav tako nista naklonjena. Po njunem mnenju bi se morali v Sloveniji precej bolj zgledovati po nizozemskem vzoru, ki kolesarje z robniki in čakalnimi otoki bistveno bolj ščiti. Hkrati pa strokovnjaka za prometno infrastrukturo opozarjata, da je promet treba urejati uravnoteženo do vseh udeležencev v prometu in misliti tudi na prepustnost.

Križišče med Poljansko in Roško cesto se namreč zdi predvsem "kolesarski eksperiment", ki se požvižga na prepustnost motornega prometa. Lipar in Maher opozarjata, da bi pasovi za prosto zavijanje desno (mimo semaforja, op. p.) bistveno povečali prepustnost križišča. Takšen pas je bil pred obnovo križišča že urejen, a so ga projektanti ob rekonstrukciji črtali iz načrta. Zagata zaradi odsotnosti pasov za prosto zavijanje je zaradi specifičnosti križišča še nekoliko večja. Ob desnem zavijanju z Roške na Poljansko cesto se ob praznjenju križišča ne more prižgati niti zelena desna puščica na semaforju (ob rdeči luči za levo in naravnost, op. p.), saj bi vozniki lahko preveč ogrožali kolesarje, ki bi po novi ureditvi na cestišču čakali na zeleno luč za nadaljevanje vožnje naravnost.

Tudi zelena luč, ki se za pešce in kolesarje prižge nekaj sekund prej, je po mnenju dr. Liparja in dr. Maherja povsem nepotrebna rešitev. Isti učinek se - z vidika varnosti kolesarjev - namreč lahko doseže že z zamikom stop črte za avtomobile nekoliko nazaj, kar kolesarjem in pešcem daje že povsem zadostno začetno prednost in vidnost pri prečkanju križišča, hkrati pa bistveno manj vpliva na njegovo prepustnost.