Prvo sejo Ekonomsko socialnega sveta (ESS) je sicer danes zaključil premier Janša z odgovori na vprašanja in polemike, ki so jih izpostavili predstavniki delodajalske in delojemalske strani.

V zvezi z javnim sektorjem je predsednik vlade dejal, da so ga nekatere evropske države, ki so v času krize beležile podoben padec bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa celo manjše krčenje kot Slovenija, zmanjšale za 10, 15 in celo več odstotkov. Dodal je, da so ponekod za enake odstotke zmanjšali tudi plače javnih uslužbencev. V tej luči je izpostavil Nemčijo, ki je minulo leto sklenila z več kot triodstotno gospodarsko rastjo, pa je plače v javnem sektorju kljub temu znižala za 2,5 odstotka.

Zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju je nujno

Kot je opozoril Janša, je Slovenija število javnih uslužbencev med letoma 2008 in 2010 povečala za 4,4 odstotka. Da se je javni sektor v času, ko je gospodarstvo izgubilo 50.000 delovnih mest, povečal za 8000 zaposlenih, se mu zdi čudno, saj država v tem obdobju ni prevzela "nobenih resnih obveznosti, ki bi to povečanje upravičevale". Zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju bo po njegovih napovedih nujno, saj brez tega resne strukturne prilagoditve razmeram niso mogoče. Ob tem je napovedal, da se bodo trudili to izvesti na mehak način.

Premier je danes pojasnil tudi, zakaj SDS ni podpisal izjave ob uskladitvi interventnega zakona, kot so jo druge politične stranke. Opozoril je, da so v izjavi videli "škarje, ki bi lahko bile problematične". Dodal je, da pa se v stranki strinjajo z zavezo, ki jo vključuje izjava - da se v socialnem dialogu do konca veljavnosti interventnega zakona uskladijo glede protikriznih in reformnih ukrepov.

Če nekdo izgubi delo, in ne dobi drugega, je "katastrofa"

Nestrinjanje sindikatov glede stopnjevanja prožnosti trga dela je komentiral z besedami, da imamo danes sistem, ki je "divja prožnost". "Mi predlagamo sistem prožne varnosti, ki bo reguliran, ne divji. V prihodnosti bo tako, da bo v aktivnem življenju vsak zaposlen zamenjal več služb," je napovedal. Menil je, da je "katastrofa", če nekdo zgubi delo in ne dobi drugega. Prav zato mora iti socialni sporazum po njegovih besedah v smer ustvarjanja novih delovnih mest.

Glede pozivov, naj Slovenija ne posluša toliko tujine, pa je dejal, da je država lahko bolj suverena, če je bolj neodvisna od drugih, da pa zadolžene države niso neodvisne. V tej luči je spomnil na Grčijo, ki ji tujina diktira reforme. "Pot do neodvisnosti je zelo preprosta. Prenehajmo z nadaljnjim zadolževanjem, pa nam nihče ne bo diktiral, kako naj peljemo naše reforme," je sklenil.

Za povečanje blaginje ljudi

Kot je zapisano v izhodiščih za socialni sporazum 2012-2017, si bodo podpisniki s skupnimi in posameznimi dejavnostmi prizadevali za razvoj in povečanje blaginje ljudi, ki se odraža v kakovosti življenja. "Razvoj mora zagotoviti čim bolj enake izhodiščne možnosti za življenje vsem ter izboljšati možnosti vsakega človeka za dolgo, zdravo in aktivno življenje s ciljem, da uresniči svoje osebne in poslovne načrte ter s tem prispeva k osebni sreči in blagostanju družbe kot celote," je zapisano.

Izhodišča za socialni sporazum 2012-2017 si lahko v celoti preberete tukaj

V izhodišča so začrtani tudi nekateri konkretni cilji, in sicer da bi se Slovenija po kakovosti življenja uvrščala v zgornjo polovico članic OECD, da bi v petih letih postala povprečno razvita članica EU, da se število brezposelnih zmanjša za 40 odstotkov ter da se bo število ljudi, ki jih ogroža tveganje revščine, zmanjšalo.

Foto: Luka Cjuha

Dogovor naj bi dosegli tudi na področju trga dela in zaposlovanja, plačilne politike, znanja kot temelja razvoja in socialne politike po meri ljudi. Janša je predlagal tudi dogovor o načinu oblikovanja socialnega sporazuma. "Želimo da bi bila izhodišča usklajena čim prej," je izpostavil in se zavzel za to, da bi že na začetku vzpostavili enakopraven odnos in bi odprli 14-dnevni rok, v katerem lahko vsi socialni partnerji podajo svoje predloge za vsebino sporazuma.

Delovna skupina, ki bi jo skupaj oblikovali, bi na tej podlagi v sedmih dneh izoblikovala osnutek dokumenta z variantnimi rešitvami. Usklajevanja bi se nato končala najkasneje do 20. junija, saj interventni zakon velja do konca junija. V socialnem sporazumu bi definirali ključne korake za izhod iz krize in strukturne prilagoditve, ki jih mora Slovenija narediti, da bi izpolnila zastavljene cilje, v ospredju katerih je blaginja ljudi v tej državi, je pojasnil Janša.

Foto: Luka Cjuha

Finančni minister Janez Šušteršič je opozoril, da Slovenija ne sme več odlašati z resno konsolidacijo javnih financ. Kot je dodal, želi vlada primanjkljaj letos zmanjšati na tri odstotke BDP. Šušteršič je v predstavitvi proračunskih izhodišč za letos in prihodnje leto opozoril, da Slovenija letos ne more računati na izboljšanje položaja gospodarstva in da bo po srednjeročni napovedi v prihodnjih letih beležila zgolj enoodstotno gospodarsko rast. To po njegovih besedah pomeni, da bomo čez deset let tam, kjer smo bili pred izbruhom krize.

Po ministrovih besedah mora Slovenija letos izpeljati resno konsolidacijo javnih financ, velik korak v to smer pa naj bi predstavljal rebalans proračuna. Kot je zatrdil Šušteršič, je razumljiva raven proračunskega primanjkljaja letos tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na znane ocene bo zgornja meja proračunskih prihodkov znašala osem milijard evrov, zgornja meja odhodkov pa bo pod devetimi milijardami evrov (lani 9,4 milijarde evrov), je pojasnil.

Zaostritev racionalnosti

Da bo Slovenija dosegla te cilje, vlada načrtuje zaostritev racionalnosti državne porabe, pri čemer naj bi še vedno obstajale rezerve pri materialnih stroških in javnih naročilih. Poleg tega ministri pregledujejo resorne proračune in ugotavljajo, ali so vsi programi res nujno potrebni oz. ali imajo predvidene spodbude jasne učinke. Na tem mestu je Šušteršič izpostavil področje subvencij, ki po njegovih besedah od izbruha krize ni doživelo prilagoditev.

Vlada je z novim zakonom o vladi začela tudi organizacijske spremembe v državni upravi, je spomnil in dodal, da si ciljnega števila zaposlenih niso postavili. Poleg tega bodo po Šušteršičevih besedah potrebne še spremembe zakonov. Nujno zakonodajo naj bi pripravili že v sklopu rebalansa. Prav tako želijo z rebalansom predlagati tudi prvi paket davčnih ukrepov. V tem okviru je minister omenil spremembe na področju obdavčitve gospodarstva.

Največji padec aktivnosti

Vlada bo predlog rebalansa pripravila v mesecu dni, njen cilj pa je, da bi imel dobre učinke na investicijsko aktivnost podjetij, zaposlovanje, ohranjanje delovnih mest, je še dejal minister in izrazil upanje, da bo DZ dokument sprejel aprila. Proračunska izhodišča, ki jih je predstavil minister, sicer temeljijo na analizi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Kot je povedal direktor urada Boštjan Vasle, se je Slovenija po izbruhu krize leta 2008 znašla med državami EU, ki so beležile največji padec gospodarske aktivnosti.

Vasle s Turkom (foto: Luka Cjuha)

Med zadnjim četrtletjem leta 2008 in zadnjim četrtletjem lani sta večje krčenje BDP po njegovih besedah zabeležili le dve državi v uniji. Med težavami Slovenije je izpostavil veliko odvisnost države od mednarodnega okolja in probleme strukturne narave. Slovenija po njegovih besedah beleži nizko raven produktivnosti in je na tem področju v drugi polovici držav EU ter poslabšanje stroškovne konkurenčnosti, saj stroški dela v Sloveniji v primerjavi z razvitimi državami močno naraščajo.

Spremembe na trgu dela

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je opozoril na velike spremembe na trgu dela po letu 2008. Danes je približno 63.000 delovno aktivnih manj, za prek 50.000 se je povečalo število brezposelnih, število upokojencev pa je večje za približno 40.000.

Vizjak je napovedal krepitev aktivnih politik zaposlovanja namesto pasivnih oblik. Vendar pa, kot je poudaril, brez novih delovnih mest tudi z aktivno politiko zaposlovanja ni moč povečati zaposlenosti. Kot je dejal, bo za pozitivne spremembe na trgu dela na eni strani potrebno delovati v smeri finančne konsolidacije, na drugi pa politike ustvarjanja delovnih mest.