Generalni direktor zavoda Marko Filli je uvodoma izpostavil nekatere dogodke in okoliščine, ki so zaznamovali Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) v preteklem letu. Med njimi je izpostavil izpad dela januarskega prispevka zaradi pravne praznine, dvig višine rtv-prispevka potem, ko je to odobrila vlada, digitalizacijo ter obisk Računskega sodišča RS, ki je pregledalo poslovanje zavoda v letih 2009 in 2010.

Predvsem zaradi izpada dela januarskega rtv-prispevka, do katerega je prišlo zaradi pravne praznine, in nižjih prihodkov iz oglaševanja se je na račun RTVS lani steklo 689.000 evrov ali 0,5 odstotka manj sredstev od načrtovanih. A so po besedah Fillija z varčevanjem in rezanjem stroškov leto uspeli končati s pozitivnim rezultatom, tako bilančno kot likvidnostno. Tako so lani ustvarili za 177.000 evrov več prihodkov od odhodkov, pojasnjuje Filli. RTVS je sicer lani prodala za 18,9 milijona evrov obveznic in delnic. Generalni direktor zavoda ob tem ocenjuje, da so bili kljub vsem težavam večinoma uspešno uresničeni cilji, zapisani v PPN za leto 2011.

Lombergar: Ustvarili kakovostno ekipo

Direktor Televizije Slovenija Janez Lombergar je v svoji predstavitvi dela televizije v preteklem letu dejal, da je bilo to posvečeno analizi stanja ter zasnovi celovite prenove in njeni izvedbi. Kot pravi, bodo plodovi tega dela vidni aprila v obliki novih oddaj ter z začetkom predvajanja novega programskega bloka.

Lombergar izpostavlja, da so na televiziji uspeli ustvariti izjemno kakovostno uredniško ekipo, veliko pozornosti so namenili tudi izobraževanju in usposabljanju strokovnih sodelavcev. Med največjimi dosežki je navedel projekte, ki so TV Slovenija vrnili mlade gledalce; med njimi oddajo Misija Evrovizija. Med posebnimi uspehi TV Slovenije je izpostavil tudi dokumentarni film Aleksandrinke, ki je požel številne nagrade tako doma kot v tujini.

Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht je povedal, da po podatkih o poslušanosti Val 202 ostaja blagovna znamka številka ena, takoj za petami pa mu je prvi program. "Oba paradna konja vzdržujeta v zapleteni in ostri konkurenci, tretji program, ki je brez primere, pa ohranja svoje razsežnosti," je poudaril Lampreht in dodal, da s tem Radio Slovenija ostaja največja kulturno-umetniška ustanova na Slovenskem. Na radiu so lani izpeljali tudi popolno zvočno prenovo informativnih oddaj.

Nekateri programski svetniki so opozorili, da iz letnega poročila ni moč razbrati točne realizacije PPN, zato so vodstvo pozvali, naj za prihodnjo sejo pripravi tudi ta del poročila.

Izjemno problematično poročanje vodstva

Predvidoma prihodnjič bodo svetniki nadaljevali razpravo tudi o tem, za katere projekte točno so se lani porabila razvojna sredstva. Svetnik Miran Lesjak ocenjuje, da je poročanje vodstva o porabi razvojnih sredstev izjemno problematično. Tako opozarja, da naj bi bili iz razvojnih sredstev za Multimedijski center (MMC), ki naj bi bila namenjena za projekt otroški portal, plačani honorarni sodelavci MMC. Poleg tega Lesjak izpostavlja, da je bil del razvojnih sredstev namenjenih tudi za oddajo Moji, tvoji, najini, čeprav je programski svet lani poleti temu nasprotoval.

Svetniki bi danes morali obravnavati tudi poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTVS, a je varuhinja Miša Molk po besedah predsednika sveta Jerneja Pikala pred sejo sporočila, da se seje ne bo mogla udeležiti. Sejo so po dveh urah razprave prekinili, ker se je svetu zaradi obveznosti nekaterih svetnikov obetala nesklepčnost. Tudi sicer je sestava sveta nekoliko okrnjena, saj DZ še vedno ni imenoval osmih novih članov, ki se jim je mandat iztekel sredi januarja.