"Posebnost tega potapljanja je bilo prav vse, saj nihče nima izkušenj s tem, kaj se zgodi z ljudmi s poškodbo hrbtenjače, če jih damo v zelo hladno vodo," je pionirsko delo pri 4 stopinjah Celzija v standardnih mokrih oblekah komentiral predsednik mednarodne zveze društev IAHD Adriatic Branko Ravnak.
Po največ 15-minutni izpostavljenosti ledeni kopeli je zdravstvena ekipa vsem trem potapljačem izmerila temperaturo in krvni tlak, že med potopom pa so jim merili tudi utrip. "Celotno potapljanje smo spremljali s podvodnim računalnikom, tako da bomo imeli na koncu rezultate, s katerimi bomo lahko pomagali tudi drugim," je povedal Ravnak, ki je s kolegi za prvi potop izbral tri potapljače.
Damjan Peklar, eden od le dveh inštruktorjev potapljanja s poškodbo hrbtenjače na svetu, ter Aleš Povše in Klavdija Poropat so se pod led podali v spremstvu varnostnih potapljačev, vrvi in ob upoštevanju vseh preostalih varnostnih ukrepov. Edino dekle pomislekov pred potopom ni imelo, po opravljeni nalogi pa je bila nase precej ponosna. "Tako kot je ponosen vsak, ki doseže nekaj, kar si želi. Ne glede na to, ali je na vozičku ali ne," je ob vrnitvi iz podvodnega sveta dejala pobudnica nevsakdanjega potopa Klavdija Poropat.
Prav slednji je tudi krona desetletnega dela zveze društev, ki je leta 2008 organizirala prvi raziskovalni potapljaški tabor za potapljače s poškodbo hrbtenjače v svetu in ki ima uradno pravico šolanja tako invalidov kot neinvalidov. "V svetovnem merilu spadamo v sam vrh. Večina organizacij je izgubila korak zaradi pomanjkanja denarja, mi pa imamo ljudi, ki pridejo pomagat brezplačno. Edino plačilo je to, da skupaj pokažemo, da znamo in zmoremo," je še dejal Branko Ravnak, ki je tudi dobitnik ruskega državnega odlikovanja za dosežke na področju potapljanja.
