Kot so na uradu za enake možnosti zapisali ob evropskem dnevu enakega plačila, ki bo 2. marca, so v raziskavo vključene vse zaposlene osebe, ne glede na starost ali število delovnih ur, v podjetjih z 10 ali več zaposlenimi, brez področja kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva ter področja javne uprave in obrambe in obvezne socialne varnosti. Plačna vrzel pomeni razliko med povprečnim bruto urnim zaslužkom moških in žensk.
Stereotipi in predsodki, povezani s spolom, vplivajo tudi na izbiro smeri šolanja in karierno pot. Tako ženske večinoma delajo v sektorjih, kjer so plače nižje. Vplivajo tudi na način, kako so med ženske in moške porazdeljena gospodinjska in domača opravila ter skrb za nego in varstvo otrok.
Skrb za bolne otroke
Podatki kažejo, da so v Sloveniji ženske tiste, ki v večjem deležu skrbijo za bolne otroke in ostale družinske člane. Tako so v letu 2010 80 odstotkov vseh dni bolniškega staleža za nego družinskega člana ali članice izkoristile ženske. Ženske so tudi tiste, ki v veliko večji meri koristijo 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka. Spodbudno je sicer dejstvo, da očetje v veliki meri koristijo prvih 15 dni plačanega očetovskega dopusta.
Podatki za EU kažejo, da ženske v povprečju tedensko posvetijo domačim opravilom 25,5 ure, moški pa 7,8 ure. Posledično lahko moški plačanemu delu posvetijo več časa. Vse to pa vpliva na karierno pot in na višino dohodka. Ženske v EU v povprečju zaslužijo 16,4 odstotkov manj kakor moški, v Sloveniji je ta razlika v povprečju najnižja med državami članicami EU, saj znaša 4,4 odstotka.
Ena najnižjih razlik
Ob podatku za Slovenijo je treba dodati, da je Slovenija res država z eno najnižjih razlik med plačami žensk in moških, vendar pa se je razlika med letoma 2008 in 2009 zmanjšala za dobrih pet odstotnih točk. V letu 2009 že poznal vpliv gospodarske krize in se je glede na preteklo leto zmanjšalo število zaposlenih oseb, pri čemer se je v večini dejavnosti bolj zmanjšalo število zaposlenih žensk kot moških.
Na uradu so še zapisali, da lahko pričakujemo, kakor se je zgodilo tudi v postranzicijskem obdobju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, da se bo po umiritvi krize plačna vrzel med ženskami in moškimi spet povečala, saj se bo zviševala zaposlenost moških v dejavnostih, ki so finančno uspešnejše od dejavnosti, v katerih so tradicionalno zaposlene ženske.
