Na osnovi podatkov v poročilu o razvoju trga elektronskih komunikacij v zadnjem lanskem četrtletju, ki ga je v tem tednu objavila agencija za pošto in elektronske komunikacije, pravi, da so glavna ovira za še hitrejši razvoj mobilne telefonije v Sloveniji visoke veleprodajne cene, ki jih za zaključevanje klicev v svojem omrežju zaračunava Telekom Slovenije.

"Prav visoke veleprodajne cene v konkurenčnem boju omogočajo oblikovanje nepoštenih cen, ki ovirajo konkurenco in jo izrivajo s trga," poudarja predsednik Sveta za elektronske komunikacije.

Urad za varstvo konkurence je po njegovih besedah prav zaradi tovrstnih zlorab sprožil postopek proti Telekomu in nedavno tudi sprejel odločitev, da naj bi Telekom oz. njegova lani pripojena družba Mobitel kršila konkurenčno zakonodajo zaradi nepoštenih prodajnih cen pri naročniškem paketu za mlade Itak Džabest.

"Pravzaprav so bile ravno cene paketa Itak Džabest eden od osrednjih razlogov za cenovno vojno med operaterji, v kateri so izgubljali vsi, na koncu tudi uporabniki, saj so bili operaterji prisiljeni dvigniti cene ter zmanjšati nekatere druge ugodnosti za uporabnike," nadaljuje Caf.

Poleg še zmeraj visokih veleprodajnih cen pa je po njegovem mnenju problem tudi diskriminacija infrastrukturnih konkurentov, kjer Telekom Slovenije ponudnikom storitev v svojem omrežju - Debitelu in Izimobilu - zaračunava nižje veleprodajne cene kot infrastrukturnim konkurentom, torej operaterjem Simobil, Tušmobil in T-2.

Caf meni, da bi moralo biti v interesu države, da se na trgu vzpostavi uspešna in učinkovita infrastrukturna konkurenca, ki bo omogočila hitrejši razvoj novih storitev in nižje cene za uporabnike.

Operaterji bodo v takšnih razmerah tudi bolje pripravljeni in zainteresirani za visoka vlaganja v nadgradnje svojih omrežij ter v izgradnjo hitrih mobilnih širokopasovnih omrežij, še pojasnjuje.

Uspešna in učinkovita konkurenca pa tudi pomeni, da na trgu v sedanjih razmerah in ob sedanji regulaciji ni prostora za štiri infrastrukturne konkurente. "Trenutno osnovne pogoje izpolnjujeta le dva operaterja, medtem ko se tretji še bori, da bi mu to uspelo, a mu po razpoložljivih podatkih še precej manjka," še dodaja Caf.

To za primer prihajajoče tehnologije mobilne telefonije četrte generacije LTE pomeni, da več vzporednih omrežij ne bo več prava rešitev, ampak bodo operaterji morali poiskati različne oblike sodelovanja.

Svet za elektronske komunikacije RS je neodvisno telo, njegove člane imenuje državni zbor izmed različnih strokovnjakov za dobo petih let. Svet je ustanovljen neposredno z zakonom o elektronskih komunikacijah, njegova naloga pa je dajanje mnenj, priporočil in predlogov glede zadev na področju elektronskih komunikacij.

Telekom odgovarja: Za hitrejši razvoj telekomunikacij najprej potrebna jasna strategija

Slovenija za hitrejši razvoj telekomunikacij najprej potrebuje jasno, dolgoročno in vzdržno strategijo razvoja telekomunikacij, so v Telekomu Slovenije odgovorili v odzivu na navedbe predsednika Sveta elektronskih komunikacij Dušana Cafa.

"Zavedamo se da je to težak zalogaj in da je za to potreben določen napor," so za STA pojasnili v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, ki je v večinski državni lasti.

V zvezi z veleprodajnimi cenami zaključevanja oziroma terminacije klicev v mobilna omrežja so pojasnili, da je pri tej storitvi vsak mobilni operater dejansko operater s pomembno tržno močjo, ker samo on lahko zaključi klic, ki prihaja iz drugega omrežja v njegovo.

In ker je pri tej storitvi vsak mobilni operater tudi operater s tržno močjo, so te cene regulirane, določene. Regulira jih agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek).

Trenutno so te cene enake za Telekom Slovenije in Simobil, in sicer 3,81 centa, in višje pri Tušmobilu, 3,88 centa, ter T-2, pri katerem znašajo 4,23 centa.

Pred leti je Mobitel, ta se je lani pripojil k Telekomu Slovenije, izračunal nižje cene za terminacijo klicev, vendar je sektorski regulator tedaj zavrnil to ceno kot prenizko in presodil, da hoče Mobitel z nizko ceno uničiti konkurenco.

"Sedaj predsednik Sveta za elektronske komunikacije pravi, da je ta cena previsoka. To ponazarja popolno zmedo med regulatorji in drugimi pristojnimi, ko je potrebno formulirati konsistentno in vzdržno regulatorno in razvojno politiko na področju telekomunikacij," nadaljujejo v Telekomu.

Hkrati pa dodajajo, da se je "nekaj hvalevrednih naporov" začelo dogajati na direktoratu za informacijsko družbo tik pred iztekom mandata prejšnje vlade, "nekaj hvalevrednih pobud" pa da prihaja tudi od sedanjega direktorja Apeka Franca Dolenca. V Telekomu upajo, da se bodo uresničile.

V zvezi s cenovno vojno pravijo, da jo vedno sprožijo novi vstopniki na trg, ki imajo edino možnost, da zbudijo pozornost uporabnikov, tako da svoje storitve ponudijo po izredno zanimivih cenah. V Sloveniji tako nastopata Tušmobil na mobilnem in T-2 na fiksnem segmentu.

To so vzorci, ki veljajo povsod po svetu, tako tudi pri nas. Temu se seveda obstoječi ponudniki prilagajajo, kar vodi v zniževanje cen celotne panoge, nadaljujejo v Telekomu.

Ob tem opozarjajo, da problem nastane takrat, ko nekdo ponuja storitve pod lastno ceno in zavestno ustvarja negativni saldo, v prepričanju, da bo tako pridobil večji tržni delež in kasneje dvignil cene ter tako "pokril" vložek.

"Na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, se takšna kalkulacija ne izide, saj so migracije vendarle občutno manjše, kot bi bile na večmilijonskih trgih. Tudi zaradi tega imajo nekateri ponudniki v naši panogi poslovne težave, o katerih beremo," so še zapisali.

Glede infrastrukture pa v Telekomu ocenjujejo, da je zaradi majhnosti slovenskega trga naložba več investitorjev v več infrastruktur nesmiselna. Rešitev vidijo v nacionalni strategiji razvoja telekomunikacij in jasno postavljenih ciljih, ki jim nato sledijo tako zakonodajni okvir kot naložbe.