Kot organizacija ugotavlja v poročilu Economic Policy Reforms: Going for Growth 2012, objavljenem v petek, je Slovenija po vztrajnem zmanjševanju razkoraka v razvitosti do zgornje polovice članic po bruto domačem proizvodu na prebivalca (BDP) v času pred krizo, to razliko v zadnjih letih znova začela povečevati.

Kot poudarjajo, je ta razkorak skoraj izključno posledica zaostajanja Slovenije pri produktivnosti dela.

OECD pravi, da je Slovenija v zadnjih letih dosegla nekaj napredka pri upravljanju z državnim premoženjem, obenem pa ugotavlja, da poskusi reforme pokojninske in delovnopravne zakonodaje zaenkrat niso uspeli.

V luči tega v organizaciji Sloveniji priporočajo umik države iz gospodarstva z oblikovanjem pregledne in natančne strategije za upravljanje z državnim premoženjem.

Olajšajte odpuščanja, uvedite šolnine

Poleg tega v OECD ponavljajo znano priporočilo o bolj prožni delovnopravni zakonodaji, pri čemer se zavzemajo za dodatno skrajšanje odpovednih rokov in zmanjšanje administrativnih ovir za odpuščanje.

Slovenija bi morala po oceni organizacije zvišati tudi zakonsko določeno upokojitveno starost in omejiti predčasno upokojevanje. Poleg tega bi morala izboljšati finančne spodbude za podaljševanje delovne dobe in pri indeksaciji pokojnin več poudarka dati inflaciji.

Znova so se v OECD zavzeli tudi za izboljšanje učinkovitosti visokošolskega izobraževanja in vpeljavo šolnin v javnih visokošolskih ustanovah, ki bi jih spremljala študentska posojila. Pogoji njihovega odplačevanja bi bili odvisni od dohodkov posojilojemalcev. Dostop do štipendij in ugodnosti študentskega statusa bi bilo ob tem treba vezati na študijski uspeh.

Ob tem v organizaciji še navajajo, naj se država preprosto raje odpove izplačilu preostale polovice odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, kot da njeno izplačilo prelaga na čas višje gospodarske rasti.

Kriza je priložnost za izvedbo reform

Poročilo je v petek v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico predstavil generalni sekretar OECD Angel Gurria. Ob tem je pred zasedanjem finančnih ministrov skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) povedal, da je treba v času globalne gospodarske negotovosti prednost dajati ukrepom, ki spodbujajo rast in pomagajo ustvarjati nova delovna mesta.

"Krize so izjemna priložnost za izvedbo zahtevnih reform. Te priložnosti ne bi smeli izpustiti iz rok," je zatrdil Gurria, ki je prepričan, da se bodo reformna prizadevanja držav v zadnjem času izplačala.

Te naj bi po oceni OECD dopolnile fiskalno disciplino in makroekonomske politike za stabilizacijo razmer ter omogočile hitrejši razvoj iz krize ter na dolgi rok bolj vzdržno gospodarsko rast.

Ščernjavič: Vlada naj ne upošteva priporočila o nedokončanju plačne reforme

V delu sindikatov javnega sektorja pozivajo vlado, naj ne upošteva priporočila OECD, da naj Slovenija ne dokonča odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Avtor plačne reforme in predsednik Liste Virant Gregor Virant pa pravi, da v času krize druge polovice plačnih nesorazmerij gotovo ne bodo izplačali.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v petek objavljenem poročilu o gospodarskih reformah v državah članicah ugotavlja, da je plačna reforma, ki je predvidela odpravo plačnih nesorazmerij, v preteklosti povzročila nesorazmeren dvig plač javnih uslužbencev. Zato Sloveniji predlaga, naj ne le odloži izplačilo drugega dela odprave nesorazmerij, ampak naj se temu popolnoma odpove.

Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja in sekretar republiškega odbora sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič pravi, da se OECD s tem priporočilom v resnici vmešava v sodne postopke v Sloveniji, saj so ravno v njihovem sindikatu zaradi neizplačila tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij sprožili postopke tako pred ustavnim kot pred delovnim in socialnim sodiščem.

"Izplačilo druge polovice odprave plačnih nesorazmerij v Sloveniji ni več v rokah politike, ampak je v rokah sodišč," je dejal za STA.

Vlado tako poziva, naj tega priporočila ne upošteva, saj se bo v tem primeru nadaljevalo nepravno stanje.

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja pa to priporočilo ni novo in je OECD to predlagal že lani. Sicer pa v skladu z dogovorom s sindikati vladi dejansko ni treba izplačati druge polovice, dokler ne bo višje gospodarske rasti. Tega pa v času krize ni pričakovati, izpostavlja Štrukelj.

Tudi nekdanji minister za javno upravo in avtor plačne reforme, ki je predvidela odpravo plačnih nesorazmerij Gregor Virant v kratkem odzivu za STA nedokončanje plačne reforme omejuje na čas krize. O izplačilu druge polovice plačnih nesorazmerij namreč pravi, da jih v času krize gotovo ne bo.