Januarja je IMF napovedal, da si bo prizadeval zbrati dodatnih 500 milijard dolarjev sredstev, s katerimi bi državam pomagal pri blaženju globalne finančne krize. Po ocenah IMF bodo države v prihodnjih letih namreč potrebovale približno 1000 milijard dolarjev posojil, medtem ko ima sklad po lastnih ocenah trenutno na voljo le 386 milijard dolarjev.

Denar bi predvsem prav prišel močno zadolženim evropskim državam, vendar bi ga lahko uporabile tudi druge države po svetu.

Članice skupine G20 so sicer glede tega vprašanja precej razdeljene. Predvsem ZDA niso naklonjene črpanju svežega denarja v IMF, saj vztrajajo, da bi Evropa morala najprej sama storiti več za razrešitev krize v evrskem območju. Tako naj bi evropske države same okrepile svoj obrambni zid v obliki mehanizmov za stabilnost evra, šele nato bi prišla v poštev krepitev sredstev IMF.

Na drugi strani bo predvsem nemški finančni minister Wolfgang Schäuble doseženi dogovor o drugem paketu pomoči Grčiji najverjetneje izkoristil kot dokaz, da območje evra intenzivno dela v smeri stabilizacije razmer. Članice območje evra so sicer že objavile, da so pripravljene na krepitev sredstev IMF v višini 150 milijard evrov.

Nemčija ob tem vztraja, da kljub številnim pozivom po krepitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) potrebe za to ni. So pa pripravljeni krepiti sredstva IMF. Tudi v Bruslju so januarja poudarili, da bi znatna krepitev sredstev IMF "poslala zelo jasen signal trgom", da sklad lahko v celoti prevzame svojo odgovornost.

Med stališči ZDA in Nemčije so hitro rastoča gospodarstva, ki ciljajo predvsem na povečanje svojega vpliva v IMF. Kitajska je že nakazala, da je pripravljena pomagati Evropi prek IMF, a poudarja, da sama ne bo igrala viteza na belem konju in da je nujen enoten globalni odgovor.

Sicer ne gre pričakovati, da bodo na tokratnem srečanju finančni ministri članic G20 dosegli kakršen koli dogovor. Pogajanja naj bi se nadaljevala do njihovega naslednjega srečanja, ki bo aprila v Washingtonu.

Mehika, ki gosti tokratno zasedanje finančnih ministrov, bo na dnevni red poskusila uvrstiti še vprašanje krepitve nadzora nad finančnimi institucijami, pa tudi pomanjkljivosti surovinskih trgov in trgov z energenti ter tematiko zelenega gospodarstva.