O obolevnosti Slovencev je spregovorila doc. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Opozorila je, da je pri nas o zdravstvenih posledicah gospodarske krize mogoče sklepati edino na podlagi rutinskih kazalnikov bolniškega staleža, medtem ko so tuje študije potrdile, da je med prestrukturiranjem gospodarstva, ki je posebej zaostreno v času krize, zdravje zaposlenih zelo ogroženo.

Kot pravi, se to kaže tudi v porastu bolniškega staleža in invalidnosti; zaposleni dvainpolkrat pogosteje poročajo o slabem zdravju. Poveča se pogostost trpinčenja na delovnem mestu oziroma mobinga. Primer francoskega Telekoma pa celo kaže tudi na več samomorov.

Na delovnem posvetu o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju, je Dodič Fikfakova spregovorila o splošnih in konkretnih posledicah tovrstnih sprememb v družbi, ki jih občuti marsikateri posameznik.

Novinarka Diana Zajc v Delu ugotavlja, da se negotove razmere in razmerja na individualni ravni kažejo v povišanih vrednostih maščobe in sladkorja v krvi in v povišanem krvnem tlaku. Zaznamovana so z resnimi psihosomatskimi obolenji, ki se na konkretni ravni pokažejo na različne načine, nemalokrat z miokardnim infarktom, rano na želodcu in dvanajstniku, nemalokrat z astmo, ki se lahko razvije kot posledica vsakodnevnega pritiska ali trpinčenja. Lahko pa pustijo tudi pečat na psihi, ki ga nemalokrat ni mogoče več ozdraviti.

Novinarka ugotavlja, da vse to vpliva tudi na razvoj psihosocialnih bolezni. Več je alkoholizma, bolj intenzivno je kajenje, čas, potreben za okrevanje, postaja vse daljši, vse pogostejše so bolečine v križu. Poveča se število poškodb. Zmanjša se odpornost. Pogostejše je obolevanje za rakom, kar so v Sloveniji, denimo, v zadnjem obdobju že opazili v eni od podpanog javnega sektorja.

Diana Zajc v Delu razkriva, da je vpogled v javno upravo, sodstvo, policijo in obrambo v letu 2010 pokazal na opazno povečanje bolniškega staleža zaradi akutnega miokardnega infarkta. Narašča pojavnost duševnih in vedenjskih motenj pa tudi akutnih in ponavljajočih se globokih depresij. V upravi je izrazito narasla tudi obolevnost na področju raka in bolezni obtočil. Tudi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2010 potrjujejo, da je odsotnost zaradi bolezni v javni upravi močno presegla siceršnje slovensko povprečje na tem področju.

Leta 2008 je zdravstvena blagajna za bolniška nadomestila namenila 200.989.385 evrov, leta 2010 222.758.248 evrov, lani pa se je številka ustavila pri 225 milijonih evrov. Delo ugotavlja, da je pri nas zaradi bolezni na letni ravni izgubljenih od deset do 11 milijonov delovnih dni. To pomeni, da zaradi bolezni, poškodbe ali nege vsak dan ostane doma okrog 39.000 ljudi. Podatki o razširjenosti absentizma potrjujejo, da se problematika iz gospodarskega sektorja seli v javni sektor, ugotavlja časnik, ki na koncu razkriva, da se v prvih treh letih v podjetjih, kjer nastajajo velike spremembe, verjetnost, da bodo zaposleni umrli zaradi bolezni srca in ožilja – v primerjavi z delavci, ki nimajo tovrstnih skrbi –, poveča za kar petkrat.