V Tuniziji se bodo zbrali predstavniki več kot 70 držav, predvsem arabskih in evropskih, ki bodo režim predsednika Bašarja al Asada ponovno pozvali k prenehanju obleganja Homsa in drugih mest ter naj dovoli dostop humanitarne pomoči in zdravil. Homs bombardirajo že 20 dni, v sredo pa sta bila med 80 žrtvami tudi dva tuja novinarja.

Nedorečeno ostaja, kaj se bo zgodilo po pričakovani al Asadovi zavrnitvi zahteve. Varnostni svet ZN je blokiran, ker Rusija in Kitajska vztrajata pri podpori režimu, ki od lanskega marca pobija lastno prebivalstvo, za mednarodno posredovanje s silo pa ni prave volje.

Oče sedanjega predsednika Sirije je pred 30 leti opravil z upornim mestom Hama na podoben način in ubil 10.000 ljudi. Vendar pa Clintonova poudarja, da takrat ni bilo interneta, družabnih spletnih strani in satelitske televizije. Prepričana je, da niti Rusija in Kitajska ne glede na trgovinske in ideološke razloge ne bosta mogli dolgo časa vztrajati ob režimu in proti mednarodnemu javnemu mnenju.

Državna sekretarka ZDA je povedala, da ni nobenega dvoma, da je le vprašanje časa, kdaj bo moral al Asad z oblasti, ker takšna surovost v dobi interneta enostavno ni več mogoča. Po njenih besedah bodo opozicijske sile postajale vse močnejše in bodo "nekako" našle sredstva za obrambo in tudi ofenzivo proti režimu.

S tem je namignila, da lahko svet oboroži upornike, kar ZDA doslej niso želele, med drugim zaradi nejasnosti glede opozicije. Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper je minuli teden v senatnem odboru za oborožene sile povedal, da je opozicija razdeljena, nacionalni svet, ki pravi, da zastopa 60 skupin, pa nima nadzora nad njimi. Poleg tega je posvaril, da v opozicijo skušajo priti tudi teroristi Al Kaide.

Besede Clintonove, da nacionalni svet postaja verodostojna alternativa al Asadovemu režimu in namigi, da bo opozicija prišla do sredstev za obrambo in napad, pa napovedujejo možnost prilagoditve ameriške politike.

Namen današnjega sestanka skupine prijateljev Sirije je sicer za zdaj povečanje mednarodne osamitve al Asadovega režima in poziv k prenehanju napadov na civiliste ter omogočanje dostopa do humanitarne pomoči. Obenem pa, kot kaže, tudi povečanja mednarodne veljave sirskega nacionalnega sveta, čeprav do formalnega priznanja še ne bo prišlo.

Kofi Annan imenovan za odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo

Arabska liga in Združeni narodi so za posebnega odposlanca za Sirijo v četrtek imenovali nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, poročajo tuje tiskovne agencije. Organizaciji sta ob imenovanju poudarili, da si bo Annan prizadeval končati nasilje in kršitve človekovih pravic v Siriji ter spodbujal mirno rešitev krize v Siriji.

Organizaciji sta v sporočilu še zapisali, da bo Annan za končanje nasilja in humanitarne krize sodeloval z akterji v Siriji in svetu. Skozi dialog s sirsko vlado in opozicijo si bo prizadeval za mirno politično rešitev krize v Siriji, ki bi vključevala vse strani in bi v državo prinesla demokracijo.

Annan, ki je imenovanje že sprejel, je vse strani v konfliktu v Siriji danes pozval, naj z njim sodelujejo. Obenem je izrazil odločenost, da konča nasilje in kršenje človekovih pravic v Siriji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Veselim se polnega sodelovanja z vsemi relevantnimi stranmi v teh skupnih in odločnih prizadevanjih ZN in Arabske lige, da končamo nasilje in kršenje človekovih pravic ter dosežemo mirno rešitev sirske krize," je poudaril Annan.

Imenovanje Annana za posebnega odposlanca sta že podprli tudi zaveznici sirskega režima Rusija in Kitajska. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo pripravljenost na tesno sodelovanje z nekdanjim generalnim sekretarjem ZN Annanom. Obenem je Moskva izrazila tudi upanje, da bo Annan lahko pripomogel k rešitvi političnih in humanitarnih problemov v Siriji.

Imenovanje Annana je pozdravila tudi Kitajska in izrazila upanje, da bo ta odločitev Arabske lige in ZN pripomogla k politični rešitvi sirske krize. Kitajska in Rusija sta bili sicer tarči številnih kritik, potem ko sta v VS ZN z vetom preprečili sprejem resolucije, ki bi obsodila nasilje v Siriji.

Annan, 73-letni diplomat iz Gane, je bil generalni sekretar ZN med letoma 1997 in 2006. Leta 2001 je skupaj z ZN prejel Nobelovo nagrado za mir za prizadevanja za bolje organiziran in mirnejši svet. Po koncu mandata generalnega sekretarja se je ukvarjal z več mirovnimi projekti, med drugim je posredoval za konec nasilja v Keniji leta 2007.

Organizaciji bosta v kratkem imenovali še Annanovega namestnika, ki bo prihajal iz arabskega sveta. Sprva je bilo sicer predvideno, da bo odposlanec za Sirijo Arabec, a ker organizaciji nista uspeli najti dovolj izkušenega arabskega diplomata, ki bi ustrezal obema, so se naposled odločili za izkušenega Annana, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Sedanji generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in generalni sekretar Arabske lige Nabil el Arabi sta novico o imenovanju Annana sporočila dan pred srečanjem skupine držav prijateljic Sirije v Tuniziji, ki vključuje ZDA, evropske in arabske države ter podpira miroljubne cilje sirske opozicije. Skupina naj bi danes popoldne razpravljala o zaostritvi sankcij proti Damasku ter o ukrepih za sklenitev prekinitve ognja v Siriji in za dostavo humanitarne pomoči na najbolj prizadeta območja.