Po podatkih observatorija s sedežem v Veliki Britaniji je med smrtnimi žrtvami današnjega nasilja tudi 16 pripadnikov sirskih varnostnih sil. V napadu varnostnih sil na neko vas v osrednjem delu države pa je bilo ubitih 13 članov ene družine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Sile režima predsednika Bašarja al Asada so ob tem nadaljevale silovito ofenzivo na mesto Homs, kjer je v minulih dneh umrlo že več sto ljudi. V sredinem napadu na to mesto sta bila ubita tudi ameriška novinarka Marie Colvin in francoski fotograf Remi Ochlik.
Francoska novinarka Edith Bouvier, ki je bila v tem napadu huje ranjena, je danes na spletu objavila videoposnetek, v katerem prosi, da jo evakuirajo v Libanon, saj nujno potrebuje zdravljenje. V ločenem posnetku je za pomoč zaprosil prav tako ranjeni fotograf Paul Conroy, ki je delal s Colvinovo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
O vedno bolj zaostrenih razmerah v Siriji bo v petek v Tunisu razpravljala skupina držav prijateljic Sirije, ki vključuje ZDA, evropske in arabske države ter podpira miroljubne cilje sirske opozicije. Govora bo predvidoma o zaostritvi sankcij proti Damasku ter o ukrepih za sklenitev prekinitve ognja in za dostavo humanitarne pomoči na najbolj prizadeta območja.
Komisija ZN pripravila seznam odgovornih za zločine v Siriji
Neodvisna mednarodna komisija pri ZN za Sirijo je pripravila seznam visokih sirskih predstavnikov, proti katerim bi lahko začela teči preiskava zaradi morebitnih zločinov proti človečnosti med nasilnim zatrtjem protivladnih protestov v Siriji. Med odgovornimi za zločine naj bi bili predvsem predstavniki ključnih varnostnih in obveščevalnih služb.
"Obstajajo zanesljivi dokazi, ki se skladajo z drugimi preverjenimi okoliščinami in so razlog, da verjamemo, da so določeni posamezniki, vključno s poveljniki in predstavniki na najvišjih položajih v vladi, odgovorni za zločine proti človečnosti in za druge kršitve človekovih pravic," je danes sporočila komisija, ki je pripravila poročilo o dogajanju v Siriji.
"Komisija je visoki komisarki ZN za človekove pravice predala kuverto z imeni teh ljudi. Ta bi lahko v prihodnje pomagala pri izvedbi verodostojne preiskave s strani pristojnih oblasti," je še dodala komisija. Slednja sicer ni navedla podrobnejših podatkov o tem, kdo bi te oblasti lahko bile, so pa visoki predstavniki ZN na področju človekovih pravic že večkrat pozvali, naj nasilje v Siriji obravnava Mednarodno kazensko sodišče (ICC).
Poročilo, ki ga bodo uradno predstavili prihodnji teden v Ženevi, ko naj bi se sestal Svet ZN za človekove pravice, navaja, da je nacionalni varnostni urad vladajoče sirske stranke Baas odgovoren za spreminjanje vladnih politik v vojaške operacije, ki so vodile v sistematične aretacije ali pobijanje civilistov. Štiri ključne varnostne in obveščevalne službe, povezane s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom, pa naj bi bile "v središču skoraj vseh operacij".
Poročilo tudi razkriva, kako so sirski poslovneži sodelovali pri najemanju in oboroževanju provladnih milic, znanih kot Šabiha, ki naj bi bile odgovorne za zločine proti človečnosti in za druge kršitve človekovih pravic. Poročilo omenja tudi 38 zaporov, v katerih naj bi mučili in neprimerno ravnali z zaporniki.
Dodaja tudi, da so za grobo kršenje človekovih pravic odgovorni tudi nekateri predstavniki oboroženih opozicijskih skupin, združenih v svobodni sirski vojski, vendar število zločinov z njihove strani ni primerljivo s številom zločinov, ki so jih zagrešili predstavniki oblasti.
Poročilo temelji na podatkih, ki jih je komisija zbrala od virov zunaj Sirije, med katerimi so bili borci za človekove pravice in odpadniki iz sirske vojske. Sirska vlada namreč članom komisije ni dovolila vstopa v državo.
EU pripravlja nove sankcije proti Siriji
EU spričo nadaljevanja zatiranja protirežimskih protestov v Siriji pripravlja nove sankcije proti tej državi, danes poročajo tuje tiskovne agencije, ki se sklicujejo na diplomatski vir pri EU. O sankcijah, ki obsegajo zamrznitev premoženja in prepoved izdaje vizumov sirskim predstavnikom, naj bi v ponedeljek odločali zunanji ministri unije.
Z novimi sankcijami želi unija okrepiti pritisk na sirske oblasti, da bi sedle za pogajalsko mizo z uporniškimi skupinami. Prepoved potovanja in zamrznitev premoženja naj bi veljala za sedem sirskih ministrov, sirska centralna banka pa naj ne bi več imela dostopa do svojih sredstev v EU.
Poleg tega v skladu z novimi sankcijami v uniji ne bodo več smela pristajati sirska tovorna letala, podjetja v EU, ki trgujejo z zlatom, žlahtnimi kovinami in diamanti, pa ne bodo smela sodelovati s sirskimi partnerji.
Pričakovati je, da bodo ministri sedemindvajseterice nove sankcije sprejeli. V ponedeljek bodo sicer najverjetneje govorili še o načinih dostave humanitarne pomoči Siriji. Mednarodni odbor Rdečega križa je nedavno predlagal, da bi za prevoz humanitarne pomoči do tistih, ki jo najbolj potrebujejo, v Siriji vzpostavili začasno premirje.
EU in mednarodna skupnost sta sprejeli že več sankcij proti sirskemu režimu, a se nasilje nad protirežimskimi protestniki kljub temu ni umirilo. Po ocenah Združenih narodov je bilo od marca lani v nasilju v Siriji ubitih prek 5400 ljudi, po ocenah aktivistov pa že prek 7000. EU je sankcije proti Siriji nazadnje zaostrila pred mesecem dni.
