"Kar lahko največ prispeva k večji naslonitvi na znanje in inovacije, je gospodarsko in družbeno okolje, so trgi, na katerih se inovacija splača in na katerih je znanje cenjeno," je poudaril minister.
Politika lahko po njegovih besedah h gospodarskemu učinku raziskav in inovacij prispeva s skrbjo za raziskovalne ustanove. "Ohraniti in okrepiti moramo njihovo avtonomijo, a tudi odgovornost za družbeni in gospodarski napredek," je dejal.
Ob tem je izpostavil pomen učinkovite rabe javnih sredstev za raziskave in inovacije, pri čemer se je dotaknil tudi vprašanja, katere ukrepe je v skladu z načelom subsidiarnosti najbolje izvajati na nacionalni ravni.
Ključno vodilo pri tem je po njegovih besedah lahko zelo preprosto - evropska dodana vrednost. "Na ravni EU je smiselno izvajati le tiste ukrepe, ki bi glede na vložena sredstva prinesli večji učinek, kot če bi isti ukrep izvedli na nacionalni ravni," je menil.
Ministri so govorili tudi o novem okvirnem programu EU za financiranje raziskav Obzorje 2020, ki je po navedbah ministra skladen s cilji strategije Evropa 2020 in njena gonilna sila, obenem pa ključni instrument uresničevanja Evropskega raziskovalnega prostora.
Minister Turk je ocenil, da je program zastavljen tako, da bo zagotovljena interdisciplinarnost. V njem bodo vse vede lahko tekmovale enakopravno ter sodelovale pri iskanju ustvarjalnih rešitev. Pri tem se je zavzel za vlogo družbenih ved.
Svoj nastop je sklenil z opozorilom, da so raziskovalci iz različnih držav za enako kakovostno delo v projektih EU različno plačani. "Meje morajo pasti tudi tukaj," je bil v Bruslju odločen minister Turk.
