Delo je pred dnevi pisalo, da naj bi bil prvi korak k združitvi Sove in OVS "bliskovita zamenjava" direktorja Sove Sebastjana Selana. Selana je namreč vlada razrešila že na prvi seji, nekaj ur po potrditvi v državnem zboru. Na njegovo mesto pa je imenovala dotedanjega direktorja OVS Damirja Črnčeca.
Tako na Morsu kot Ukomu, kjer so posredovali odgovor Sove, ugibanja zanikajo. Na Morsu pravijo, da to ni načrtovano, iz Ukoma pa so sporočili, da Sova nima nikakršnih podatkov o domnevni združitvi. Sicer bi za združitev obeh služb morali spreminjati zakone, delovanje Sove je namreč opredeljeno v zakonu o Sovi, OVS pa sodi v okvir zakona o obrambi. Ustava določa, da se zakon, ki ureja področje obrambe, sprejema z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
Da združevanje obeh služb brez sprememb zakonov ne bo mogoča, je v svojem blogu opozorila tudi nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Po njenih besedah je vprašanje, ali je združitev obeh služb dejansko potrebna, četudi v času varčevanja, stvar strokovne debate. Je pa ob tem dodala, da imata sedaj obe službi svoje pristojnosti in sta zaradi svojih aktivnosti obe potrebni, hkrati pa je pomembna tudi koordinacija njunega delovanja.
Pomembnost sodelovanja med Sovo in OVS je v znanstvenem članku z naslovom Sodobni izzivi nadzora nad obveščevalnimi službami, ki je bil leta 2010 objavljen v biltenu Slovenske vojske, poudaril tudi Črnčec. Kot je namreč zapisal, je pomembno, da med obema omenjenima službama pa tudi policijo poteka sodelovanje in stalen pretok relevantnih podatkov.
Hkrati pa je Črnčec, ki meni, da ima Slovenija sodoben ter demokratičen obveščevalni in varnostni sistem, zapisal, da sta OVS in Sova zgodovinsko gledano dve popolnoma različni službi. Pojasnil je, da je Sova naslednica Varnostno informativne službe, ta pa naslednica Službe državne varnosti, ki je v Sloveniji delovala do uvedbe večstrankarskega sistema, OVS pa je nastala šele po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990.
