Krajši konec je potegnila Abanka, ki jo je povrh vsega doletelo tudi znižanje ocene vitalnosti banke (Viability Rating) za dve stopnji, na b. Razlogi za to se po oceni Fitcha skrivajo v visoki lanski izgubi (119 milijonov evrov) in močnemu padcu kvalitete premoženja, saj je količnik temeljnega kapitala zdrsnil na 6,4 odstotka. Abanko je doletel tudi padec ocene inovativnega instrumenta (Hybrid capital instrument), ki je z oceno CCC še globlje v območju "junk". Čeprav je rok uporabnosti inovativnim instrumentom v svetu bančništva zaradi neizpolnjevanja novih pravil (Basel III) in previsokega tveganja praktično potekel, vseeno skrbi dejstvo, da lahko ocena katere izmed slovenskih bank pade tako globoko.
V Abanki ocenjujejo, da drsenju po lestvici bonitetnih ocen botrujeta predvsem politična negotovost in gospodarska kriza, zaradi katerih je na udaru kreditni rating Republike Slovenije. "Dostop do svežega kapitala in likvidnih sredstev je zaradi tega izredno otežen," svarijo v Banki Slovenije, medtem ko v Abanki pojasnjujejo, da so povrh vsega vse bolj zadržane tudi evropske banke. Zaradi izpostavljenosti do slabih naložb in strožjih kapitalskih zahtev so namreč večinoma osredotočene na financiranje svojih strank in posledično manj naklonjene kreditiranju slovenskih bank. "V Abanki skrbimo za dolgoročno stabilnost banke z zmanjšanjem odvisnosti od tujih virov financiranja in povečanjem primarnih virov - depozitov nebančnega sektorja," so pojasnili v Abanki, kjer se letos na finančne trge po sredstva ne bodo obračali.
jan.bratanic@dnevnik.si
