Če se bo sovražnost EU nadaljevala, namerava Iran dobavo nafte prekiniti tudi drugim evropskim državam, so včeraj sporočili v Teheranu. Brez iranske nafte bi tako utegnile v kratkem ostati še štiri z gospodarsko krizo močno prizadete države - Grčija, Španija, Portugalska in Italija, prav tako utegne dobava iranskega tekočega zlata presahniti tudi za Nemčijo in Nizozemsko. V Evropski uniji se morebitne uresničitve iranskih napovedi ne bojijo: evropske naftne rezerve naj bi namreč zadostovale za 120 dni nemotene oskrbe v sedemindvajseterici. Pripravljenost za pomoč Evropski uniji je povrh vsega napovedala Savdska Arabija. Največja proizvajalka nafte je EU pripravljena na obstoječe pogodbene dobavne kapacitete zagotoviti dodatno nafto.
Nov obisk inšpektorjev IAEA za debelo desetletje trajajoč spor glede iranskega jedrskega programa ne bo predstavljal posebnega mejnika. Več upanja, začinjenega z znatno mero previdne zadržanosti, na Zahodu namenjajo morebitnemu novemu krogu pogajanj med šestimi svetovnimi silami (pet stalnih članic varnostnega sveta ZN in Nemčija) ter Iranom. Kdaj in kje naj bi prvič po letu dni zastalega pogajalskega procesa o iranskem jedrskem programu ponovno sedli za zeleno mizo, še ni znano.
Prav še danes trajajoči obisk inšpektorjev IAEA v Iranu naj bi za večinoma zahodne sile predstavljal dober indic, kako resno bi islamska republika želela pristopiti k novemu krogu pogajanj. Pismo šefa iranskih pogajalcev Saida Džalilija s pripravljenostjo na nove konstruktivne pogovore so v Evropski uniji že prejeli. Iranski odgovor na pismo visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton v Bruslju in drugih zahodnih prestolnicah še preučujejo. Čeprav šesterica velikih sil še ni potrdila vnovičnega kroga pogajanj z Iranom, so v Teheranu že pohiteli z objavo kraja, kjer naj bi potekali. Zgodili naj bi se v Turčiji, iranski sosedi, ki se je pred dvema letom skupaj z Brazilijo že lotila iskanja kompromisa za neskončno jedrsko epopejo.
Iran obljublja nove iniciative
Skoraj zagotovo se novi pogovori ne bodo odvili pred naslednjim poročilom IAEA o iranskih jedrskih aktivnostih, katerega objava se pričakuje do konca meseca. Iran sicer v poslanem pismu za nadaljevanje pogajanj ni postavil nikakršnih predpogojev. Za zeleno mizo naj bi prinesli "nove iniciative", ki bi po besedah zunanjega ministra Alija Akbarja Salehija obema stranema omogočili situacijo, najboljšo za obe strani.
Interes za vnovična pogajanja o iranskem jedrskem programu bi sicer moral biti obojestranski. Po poročanjih tujih obveščevalnih služb (te so se v primeru iranskega dosjeja sicer že večkrat izkazale za slabo podkovane s točnimi in zanesljivi informacijami) naj bi imel Iran težave, kako sproščene kapacitete nafte prodati drugim uporabnikom. Po drugi strani si Zahod vojaškega posredovanja proti Iranu zaradi trajajoče gospodarske krize preprosto ne more privoščiti. Zaradi vojaškega posega posledično povišane cene nafte bi namreč lahko predstavljale zadnji udarec za mnoga že močno bolehajoča gospodarstva.
Po mesecih krepitve pritiskov in vse glasnejšega rožljanja z orožjem zdaj iz ZDA prihajajo previdnejše ocene o domnevni vojaški komponenti iranskega jedrskega programa. Po besedah generala Martina Dempseyja, načelnika generalštaba ameriške vojske, je nejasno, ali si Iran resnično prizadeva izdelati jedrsko orožje. Na takšnih ocenah bi bilo po njegovem mnenju prenagljeno utemeljiti nujnost vojaškega ukrepanja. Še več. Dempsey je Iran označil za "racionalnega akterja", ki ve, kaj dela. Njegove besede so v zadnjem tednu le eden izmed vse pogostejših znakov, ki bi lahko nakazovali, da poskušajo ZDA razelektriti zaostrene razmere. Pred dnevi sta namreč o iranskem jedrskem programu precej previdno spregovorila tudi direktor Nacionalnih obveščevalnih agencij James Clapper in obrambni minister Leon Panneta.