Petek, 10. februar

Ustanovno sejo vlade so zaznamovale predvsem kadrovske zamenjave, pričakovane in nepričakovane. Vlada je razrešila Sebastjana Selana s položaja direktorja Slovenske obveščevalno- varnostne agencije in na njegovo mesto postavila Damirja Črnčca, ki je bil od leta 2005 direktor obveščevalno varnostne službe. Razrešili so tudi direktorja urada vlade za komuniciranje Darijana Koširja in ga nadomestili z Anžetom Logarjem. Rekli so, da bo do nadaljnjega vršilec dolžnosti. Logar je bil že v času prve Janševe vlade direktor tega urada, po zamenjavi oblasti pa mu je zdaj že bivši premier Pahor ponudil službo tiskovnega predstavnika vlade, a jo je Logar zavrnil. Vlada pa je razrešila tudi direktorja tako in tako ukinjajočega se urada za verske skupnosti Aleša Guliča in za v.d. direktorja imenovala mag. Stanka Baluha. "Za mojo odstavitvijo je v ozadju zagotovo katoliška cerkev, morda ali najbrž še kdo drug. Že pred mojim imenovanjem za vodjo urada je bilo čutiti veliko averzijo. Iz tega telesa so morali izgnati vraga," je nekaj dni po odstavitvi povedal Gulič.

Na isti seji je vlada imenovala tudi pet državnih sekretarjev na ministrstvih in tri v kabinetu predsednika vlade. Slednji, ki bodo funkcijo nastopili z marcem, so Ljubomir Jasnič, mag. Lovro Lončar, ki je bil v času prve Janševe vlade generalni sekretar državnega zbora, in Janez Ujčič. Njegovo imenovanje je pospremil protest Društva novinarjev, saj je Ujčič tudi solastnik regionalne televizije RTS, ki svojim zaposlenim in honorarnim sodelavcem že več kot pol leta ni izplačala plač. Ujčič je povedal, da se mu imenovanje ne zdi "niti najmanj sporno", čeprav so stranke, ki so sestavile vlado, v koalicijsko pogodbo zapisale tudi, da bodo "kadrovali po sposobnostih in osebnem poštenju".

Nova razmerja moči v slovenski politiki so odprla tudi novo poglavje v prepiru med Janšo in Kučanom, čeprav v resnici nismo slišali (ali prebrali) nič novega. Premier Janša je zanetil iskrico dan pred uradnim imenovanjem vlade, ko je dejal, da bo lahko sodeloval s predsednikom Türkom, saj je navsezadnje v času slovenske osamosvojitve sodeloval tudi s človekom, ki je bil pred Türkom "na takšnem mestu in ki me je dal zapreti". Kajpak je ciljal na svojo aretacijo leta 1988 in Milana Kučana, ki je bil tedaj predsednik centralnega komiteja ZKS. "Janša ve, da je aretacijo zahtevala in vodila proces pred vojaškim sodiščem proti njemu in soobtožencem jugoslovanska armada oziroma njena varnostno obveščevalna služba in ne slovenski politični vrh, ki je takrat že bil v ostrem konfliktu z njenim političnim vodstvom," se je v petek na izjavo odzval Kučan. A je Janša vztrajal pri svojem, brali smo lahko nova sporočila za javnost, potem pa se je spor o preteklosti preselil na twitter, na katerem so v stranki SDS objavili: "Milan Kučan in ZKS nista imela nič z aretacijami, ki jih je izvajala njihova SDV, Hitler pa ni imel pojma o koncentracijskih taboriščih!" V volilnem programu iste stranke sicer piše: "Slovenija mora končati zgodovino, da bi se lahko v celoti posvetila prihodnosti."

Ponedeljek, 13. februar

S primopredajo poslov in združitvijo nekaterih ministrstev je nastala tudi prva zmeda. Glavna inšpektorica za okolje in prostor Aleksandra Velkovrh je svojim podrejenim poslala navodila, naj začasno ne izdajajo nobenih odločb. Razlog je bil birokratski, saj zmedeni inšpektorji niso vedeli, katero ministrstvo in kateri naslov naj navedejo v glavi gradbenih, stanovanjskih, okoljskih in geodetskih odločb. Vlada je namreč inšpektorat razpolovila, njegov okoljski del je prešel pod ministrstvo za kmetijstvo in okolje, prostorski del pa pod ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

Nekaj birokratske kulture se je hitro navzel tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Ta je zaposlene na gospodarskem ministrstvu v tem tednu presenetil z navodilom kabineta, da v kabinet "v fizični obliki" dostavijo "vso izhodno pošto, tudi elektronsko", ki jo bo pred odpremo minister osebno odobril. Tiskanje gore elektronskih sporočil in drugih gradiv gotovo ni najbolj ekološko ravnanje, navodilo pa je tudi v nasprotju z zavezo nove vlade, da bodo "pri birokratizaciji radikalni in brezkompromisni", saj ugotavljajo, da je stopnja zbirokratiziranosti v Sloveniji že tako "zaskrbljujoča". Na ministrstvu so kasneje pojasnili, da dodatne birokratske postopke uvajajo prav zato, da bi jih v prihodnje lahko odpravili.

Četrtek, 16. februar

Če je bila vlada v prvi polovici tedna zaradi takih in podobnih ravnanj deležna predvsem kritik, pa je po svoji četrtkovi seji lahko slišala tudi kakšen aplavz. Tedaj se je namreč odločila, da bo ustavila financiranje Univerzijade. Čestitamo! Mariborski župan Franc Kangler, ki si je od te vlade potihem veliko obetal, se je znašel na cedilu. "Priprave so bile nezadostne in država za slabo pripravljene in slabo vodene projekte nima denarja," je po seji vlade brez okolišenja povedal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. "V tako slabo pripravljen projekt bi bilo neodgovorno vlagati nadaljnja sredstva," je še dejal Turk in dodal, da "organizator Univerzijade vendar ni država".

Kadrovski mlin pa se je vrtel naprej. Vlada je imenovala še sedem državnih sekretarjev na posameznih ministrstvih ter nekaj vršilcev dolžnosti generalnih sekretarjev in direktorjev direktoratov na ministrstvih. Aleš Vehar, nekdanji tajnik SLS, je postal začasni generalni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tomaž Kunstelj pa prav tako začasni generalni tajnik na Erjavčevem zunanjem ministrstvu. Kunstelj je sodeloval že z Janševo prvo vlado, bil je vodja sektorja za protokol na ministrstvu za zunanje zadeve, veleposlanik v Kanadi, je član reda malteških vitezov, v politiko pa je vstopil kot član (nekdanjih) krščanskih demokratov. Vlada je imenovala še vrsto drugih začasnih funkcionarjev, pri tem pa so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor te menjave na mestu generalnega direktorja direktorata za energijo pokopale Janeza Kopača (Zares) in osrečile Julijana Fortunata, ki je postal novi (kajpak začasni) šef tega pomembnega ministrskega oddelka. Kopač je eno izmed 244 imen na tako imenovani esdeesovi "listi za odstrel". Ta teden so z liste lahko črtali še tri druga imena: Darijana Koširja, ki naj bi bil sporen, ker je bil sošolec Boruta Pahorja, Miloša Senčurja, ker je bil kandidat Zaresa na državnozborskih volitvah leta 2008, in Aleša Guliča, ker prihaja z vrst LDS.

Petek, 17. februar

Minister Žerjav in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec sta se zedinila, da gospodarska diplomacija, ki naj bi v skladu s koalicijsko pogodbo po novem sodila pod okrilje gospodarskega ministrstva, organizacijsko le ostane na zunanjem ministrstvu. Žerjav pa bo vodil posebno operativno telo, ki ga bodo še oblikovali in preko katerega bo dajal navodila gospodarskim atašejem. Prvo ministrovo navodilo je že znano od atašejev bo zahteval mesečna poročila o rezultatih njihovega dela. Vsak mesec ga bo zanimalo, kolikšen je izvoz v tuje države, kakšen je trend in koliko tujih investicij so pripeljali v Slovenijo. Bržkone bo tudi poročila atašejev (podobno, kot je to zahteval od sodelavcev na ministrstvu) želel v "fizični obliki".