V Evropi je Mario Draghi, predsednik ECB, naredil velik korak k stabilizaciji poslovanja bank z drugo, zelo veliko finančno injekcijo, ki bo po predvidevanjih obsegala tisoč milijard evrov. Program dolgoročne možnosti refinanciranja (LTRO) pomeni za banke možnost pridobivanja triletnih posojil po izjemno nizki, enoodstotni obrestni meri, začenši s koncem februarja. Svež denar utegne pozitivno vplivati na borzne trge, čemur smo bili priča že v januarju 2012 po prvi finančni injekciji v bančni sistem decembra 2011. Takrat je angleški indeks FTSE narasel za šest odstotkov, Francoski CAC za sedem odstotkov in nemški DAX celo za 15 odstotkov. Evropska kriza je po mnenju nekaterih vidnejših investitorjev potencirana. V svoje portfelje namesto tveganih obveznic vključujejo defenzivne delnice, na primer komunalne storitve, za katere je značilen reguliran monopol, in podjetja s področja potrošnih dobrin. Na drugi strani je pri komunalnih storitvah vprašljiv denarni tok in pri podjetjih s potrošnimi dobrinami visoko vrednotenje glede na PE kazalnike.

Borzne trge po svetu so v tem tednu zaznamovale številne novice. Kitajska je januarja izvozila pol odstotka manj kot leto prej. Še bolj je padel uvoz, in sicer za 15,3 odstotka, kar je bistveno preseglo pričakovanja.  Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je februarja okrepilo tretji mesec zapored. Indeks ZEW je tokrat narasel za 27 točk, na pozitivnih 5,4 točke, kar je največ po lanskem aprilu. Kazalec je prvič po lanskem maju ponovno prišel v pozitivno območje. Grški parlament je potrdil dodatne varčevalne ukrepe, ki so pogoj, da država dobi 130 milijard evrov vreden drugi sveženj mednarodne finančne pomoči in se s tem izogne bankrotu.  Italija je na dražbi srednjeročnih obveznic brez težav zbrala šest milijard evrov. Tudi tokrat se je močno zadolžena država na kapitalskih trgih zadolžila precej ceneje kot na zadnji primerljivi avkciji. Francija in Belgija sta odpravili prepoved prodaje na kratko (short selling), ki sta jo skupaj z Italijo in Španijo uvedli avgusta lani z namenom preprečiti škodljive špekulacije.  Bonitetna hiša Moody's je znižala kreditne ocene devetim državam članicam EU. Oceno Slovenije so znižali z A1 na A2 z negativnimi obeti.

Surovinski indeks S&P GSCI, ki vključuje gibanje cen 24 najpomembnejših surovin, je zrasel na najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih. Splošno rast cen surovin so dvignili dobri makroekonomski rezultati, med katerimi sta najbolj izstopala izboljšano stanje na trgu dela in zaupanje potrošnikov v Ameriki. Vrednost nafte je včeraj padla s pettedenskega vrha. Tako visoko ceno so špekulanti pričakovali zaradi vse večjega povpraševanja, ki se je z znižanjem kreditne ocene nekaterim evropskim državam ponovno zmanjšalo. Naftni trg je ujet med zaskrbljenostjo glede Irana in slabšimi podatki industrijske proizvodnje v Evropi. Te negotovosti so ceno nafte dvignile čez 101 dolarjev za sod.

Vrednost japonskega jena je padla glede na največje valute, po potrditvi varčevalnega paketa Grčije. Vzrok za slabitev jena je bil padec bruto družbenega proizvoda in izvoza. Po znižanju kreditne ocene evropskim državam se je dolar močneje okrepil glede na evro. Vrednost dolarja se giblje pri 1,3155 dolarja za evro in je s tem prebila mesečni naraščajoči trend. Vrednost evra je glede na jen zrasla na najvišjo vrednost v zadnjih dveh mesecih. To rast je povzročila izjava kitajske banke, ki bo pomagala pri reševanju evropske dolžniške krize.