Tudi v svetovnem pokalu je počasi začela nabirati izkušnje in z dvema uvrstitvama med dobitnice točk nakazala, da bi se lahko kmalu prebila med najboljše smučarke na svetu. A nato je sledilo tisto, česar se športniki najbolj bojijo. Padec in huda poškodba, potem novi zapleti, nove poškodbe... Posledica je bila triletna odsotnost s tekmovališč. Potem ko je premagala vse nevšečnosti, letos prvič skozi vso sezono nastopa na tekmah za svetovni pokal.

V tej zimi nabira izkušnje, ki ji bodo koristile v prihodnje, ob tem pa je dobrodošla vsaka uvrstitev med dobitnice točk. Bolje ji gre v hitrih disciplinah. Trikrat se je uvrstila med najboljših trideset v smuku, najvišje je bila v Lake Louisu na šestem mestu. "Sezona se odvija po načrtih. Pred poškodbo mi preboj v ospredje v svetovnem pokalu ni uspel. Pot nazaj je zato toliko težja," je dejala Ilka Štuhec. V obdobju odsotnosti je preživljala težke trenutke, a nikoli ni pomislila, da bi vrgla puško v koruzo. To je povsem v skladu s smehom, ki le stežka izgine z njenih ustnic. Kadar ji ne gre, se ne zateče k jezi, ampak raje poišče mir, kot ga je pred kratkim: "Nazadnje sem težje trenutke rešila s sprehodom po gozdu. V popolni tišini sem spraznila glavo in našla navdih. Zavedala sem se, kakšen dosežek je, ko se z bergel vrneš k tekmovalnemu smučanju. Lahko sem vesela, da delam, kar imam najraje. Trudim se razmišljati pozitivno, praviloma mi uspeva. Imam tudi težke trenutke, česar ne pokažem najbolj očitno."

Tovrstna miselnost ji je pomagala tudi, ko se je morala otresti strahu pred padci. "Imela sem nekaj strahu pred skoki. Pred poletjem sem imela načrt, kako se strahu rešiti, in mi je uspelo. Pomagala mi je psihologinja Tjaša Dimec. Iz vsake poškodbe se nekaj naučiš. Jaz sem se naučila poslušati svoje telo. Sedaj vem, kdaj je na treningu najbolje odnehati," je dodala Štajerka, ki se odlično znajde na progah, na katerih do izraza pride občutek za drsenje: "Drži, da spadam med tekmovalke z občutkom za drsenje. Toda treba je obvladati vse prvine, smučati dobro tudi na zahtevnih terenih. To se izboljšuje, ampak potrebujem še nekaj časa." Nekaj časa bo potrebovala tudi, da se bo redno začela uvrščati med dobitnice točk. V smuku ji to počasi že uspeva, podobne (dolgoročne) načrte ima tudi v preostalih disciplinah, kajti ne namerava se specializirati za eno ali dve: "Biti v vseh štirih disciplinah čisto pri vrhu je zelo težko. To skoraj nikomur ne uspeva. Ampak jaz bom vedno strmela k temu."

Pri tem ima oporo v najbližjih. Štuhčeva izhaja iz smučarske družine. Mama in oče sta bila od nekdaj navdušena smučarja, odraščala je ob spremljanju družinske dejavnosti - servisa smuči. S smučanjem se je ukvarjala tudi štiri leta starejša sestra Dora, ki je bila mladinska svetovna prvakinja v telemark smučanju. Še posebno pomembno vlogo ima v njeni karieri mama Darja Črnko, ki z Ilko hodi s tekme na tekmo, ji pripravlja smuči in pomaga pri treningih. Nekaj časa je mini ekipa obetavne smučarke trenirala ločeno od preostalih članic reprezentance, sedaj vadijo skupaj. "Od ekipe sem bila ločena v pripravljalnem obdobju, ker smo morali delati drugače, se prilagajati kolenu, ki je bilo poškodovano. Dogajalo se je, da sem lahko tri dni smučala s polno obremenitvijo, četrti in peti dan pa ne več. Dobro je, da je z menoj nekdo, ki me pozna," je razložila mladenka, ki živi v neposredni bližini stadiona Ljudski vrt, na katerem si občasno ogleda nogometno tekmo. Nato je pojasnila še, kakšno vlogo ima mama v slovenski ekipi: "Je na razpolago vsem puncam, če ima katera kakršen koli problem. Pomaga na treningih, pri postavitvi proge in podobno. To sodelovanje je super."