Slovenski zimski lovec je bil na obeh posamičnih tekmah zaključka skandinavske turneje najhitrejši v smučini. Hitrejši tudi kot Emil Hegle Svendsen, Martin Fourcade, Anton Šipulin, večinoma najhitrejši tekači med biatlonci. A je obzorje kazenskega kroga Severne Karelije spoznaval daleč več kot ostali. Štiriindvajseto mesto na sprintu in 19. na zasledovanju je sicer popravljena statistika sezone, toda občutek zapravljene priložnosti boli. V uteho mu je, kot tudi Teji Gregorin, ki je uplenila 13. in 17. mesto, Janezu Mariču (30. mesto) in tudi Andreji Mali (35. mesto), optimizem, da se raven dviga nalašč proti vrhuncu v Ruhpoldingu v začetku marca.

Bauer je znova pokazal izjemen tekaški potencial, ki pa ga s točnim streljanjem uskladi le poredko. Le šest zadetih tarč od desetih oziroma 14 od 20, kolikor je podrl Ihanec, je daleč od tega, kar bi lahko prinašalo sanjske dosežke tudi najhitrejšim v smučini. "Bobi je res letel. To je lepo videti. Prihaja v formo. Na prejšnjih tekmah se je še mučil, tu so mu odgovarjale tudi razmere. Z mrazom se sprijazni," je bil trener Uroš Velepec navdušen nad tem delom biatlona, a je hitro pristavil: "Škoda, da ne uskladi obeh prvin. Ko je na strelišču videl kolega Tomaš Kos, ni delal velikih strelskih napak, da bi grdo zgrešil, kot se mu je že dogajalo. Vse je šlo na rob, milimeter, dva. Štiri, šest zgrešenih tarč v taki konkurenci je daleč preveč za kaj več," je po tekmah na severu razmišljal specialist za tekaško pripravo.

Bauerjeva najbližja soseda Teja Gregorin je nanizala še dve uvrstitvi v nizu trenda sezone kot trinajsta v skupnem seštevku svetovnega pokala. V soboto, ko so bile razmere na meji regularnosti pri minus 20 stopinjah Celzija, je še tožila, da se je do starta komaj "odtajala". V že bolj znosnih nedeljskih razmerah, ko je ob minus enajstih stopinjah občutek mraza dodajal veter, pa se je še najbolj ujela v ritem sotekmovalk. Najprej z Nemko Henkelovo, potem Rusinjo Romanovo, Švedinjo Ekholmovo. "Mislim, da bi morala prehitevati in ne čakati. Na koncu lahko v teku znova iztisnem več. Lahko sem hitrejša," je bila vesela spoznanja, da je hitrejša v smučini od znanih tekmic. Od "turbo" hitrih, junakinje sprinta Magdalene Neuner, domačinke Kaise Makarinen, ki je v nedeljo z zmago navdušila publiko, ter Darjo Domračevo še vedno tekaško zaostaja dve debeli minuti.

Šibke žarke sonca na obzorju je preneseno iz nedeljskih razmer zasledovanja podoživljal končno tudi Janez Marič. 30. mesto, prva uvrstitev med trideseterico v sezoni, potem ko je napredoval za enajst mest. Po polovici tekme je bil že tik za petami Klemenu Bauerju. "Ah, ko pa sem na koncu tri 'mimo' dal. Lahko bi bilo deset mest bolje," je zavzdihnil razočarano. "Na koncu me je znova zdelala utrujenost. Pravega teka ni že celo sezono, čeprav malce bolje vendarle je, kot je bilo celo sezono," se ne sprijazni, da je minuto za Bauerjem. O primerjavi z Olejem Einarjem Bjoerndalnom, ki je na vrnitev na stara zmagovalna pota čakal kar od predlanskega 5. decembra, pa je le odmahnil z roko. "Tudi Ole ni obupaval, toda med nama je vendarle neprimerljiva razlika," 36-letni blejski Bohinjec noče delati primerjav z leto in pol starejšim, sedaj že 38-letnim kraljem po zgodovinski 94 zmagi v svetovnem pokalu.