Kot so poudarili v Renaultu, je to največja avtomobilska tovarna na jugu Sredozemlja, do leta 2015 pa naj bi zaposlovala več kot 6000 ljudi. Njena začetna zmogljivost bo 170.000 vozil na leto, z leti pa naj bi se povzpela na 400.000. Renault z novo tovarno še krepi svojo prisotnost na trgu modelov nižjega cenovnega modela, ki ga pooseblja blagovna znamka Dacia. Ta predstavlja že tretjino vse Renaultove prodaje, nizki stroški dela v Maroku pa naj bi še povečali konkurenčnost vozil Dacia.
Tovarna v Tangerju, znanem pristanišču s strateškim položajem na stiku Atlantika in Sredozemlja, bo s svojo proizvodnjo dopolnjevala tovarni v romunski Pitesti in prav tako maroški Casablanci. Oba obrata sta namreč že na zgornjem robu zmogljivosti. Tovarna je po zagotovilih družbe tudi zelo prijazna do okolja, saj ustvarja bistveno manj izpustov CO2 in v okolje ne spušča odpadnih voda.
Če naložba po eni strani pomeni veliko pridobitev za maroško gospodarstvo, saj naj bi vrednost izvoza zaradi nje poskočila za 3,5 milijarde evrov, pa je Renaultova poteza naletela na ostre kritike v domači Franciji. Nekateri politiki so tako družbo, v kateri ima država še vedno največji posamični lastniški delež, obtožili. da izvaja socialni dumping in odžira delovna mesta Francozom.
Foto: Reuters
Prvi mož Renaulta Carlos Ghosn (na fotografiji zgoraj) je po drugi strani zatrdil, da maroška naložba ni na škodo Francije, saj bo zagotovila nova delovna mesta v raziskovalno-razvojnih oddelkih in pri francoskih dobaviteljih. Tovrstni očitki francoskim podjetjem zaradi selitve proizvodnje so sicer stalna praksa, politika pa se jih poslužuje še posebej v trenutnih zaostrenih razmerah.
