Kako smo si različni
Tem Američanom pa res ni pomoči. Opazujem zmerjanje in komolčenje republikancev v boju za prestižno vlogo izzivalca predsednika Obame in kratko malo ne morem dojeti, da svetovni standardi, ki veljajo za zasedanje ugledne politične funkcije, niti v sanjah ne morejo veljati v ZDA. Evo, celo v Sloveniji, ki se ne more ravno pohvaliti s srečno roko pri izbiri tako poslancev kot ministrov, saj se je tam zvrstila četica Krjavljev in Butalcev, smo vendarle začeli upoštevati v razvitem svetu sprejete norme, kar nam napoveduje, če ne že Švice, vsaj malo svetlejše čase. Za zunanjega ministra so nam po tehtnem koalicijskem premisleku podarili eminentnega zunanjepolitičnega strokovnjaka Karla Erjavca. Tisto, kar ga najbolj kvalificira za ta položaj, je dejstvo, da se je rodil v valonskem mestecu Aiseau v Belgiji, kjer se je najprej na ulici, potem pa v osnovni šoli učil francoščino. Če k temu dodamo, da je nekaj časa hodil tudi v elitno osnovno šolo v Anderlechtu, kjer je drgnil klopi skupaj z otroki diplomatov, in da se je skozi afero Patria naučil tudi nekaj finskih besed, je povsem jasno, da je rojen diplomat. Če bi, denimo, slovensko vlado sestavljala druga politična opcija, bi bil izhajajoč iz tega kriterija zunanji minister verjetno jaz, ker sem se rodil v Nišu, tam živel 8 let, šolske klopi drgnil z malimi Romčki, znam srbsko, berem cirilico, skratka, imam vse potrebne kvalifikacije. Priznam pa, da se Aiseau sliši bolj imenitno od Niša in da moje srbščine in romščine res ne gre primerjati s Karlovo francoščino in finščino. Pa se vrnimo k Američanom in njihovim kriterijem za pomembne politične funkcije. Tam je namreč največja sramota, če politik zna francosko. To je na lastni koži občutil eden od kandidatov Mitt Romney, ki mu je donedavna kazalo sijajno, dokler v javnost ni prišel grd črn madež iz njegove preteklosti. Očitki, da je nesramno bogat, da je neusmiljeno odpuščal delavce, da je milijone kupčkal zgolj s finančnim inženiringom in zato plačeval pol nižje davke kot delavci za tekočim trakom, da je mormon, da je premalo konservativen in da je dejal, da ga revni Američani ne zanimajo, mu niso mogli do živega. Zato pa ga je zmage v Koloradu, Minnesoti in Misuriju stal 10 let star videoposnetek, na katerem Romney v izborni francoščini vabi prostovoljce za pomoč pri izvedbi zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Cityju. Kot da ni dovolj velika sramota za Ameriko, da sedanji predsednik Obama čeblja indonezijsko, zdaj ji grozi predsednik z znanjem jezika, ki dokazuje feminilnost kandidata in celo odpira grozljivo možnost, da je morda bral Sartra. Politični konkurenti so se začeli norčevati iz Romneyja, mu podtikati nedomoljubnost in namero, da v državo skozi Belo hiše pripelje ideje francoske revolucije, predvsem tisti odvratni - egalité (enakost). Volilci so mu nemudoma obrnili hrbet. Si predstavljate, da bi velesilo, kot so ZDA, vodil človek, ki govori jezik evropskega ljudstva, ki obožuje plesniv sir, ki je z giljotino obglavljalo svoje vladarje, ki je ponujalo gostoljubje takšnim razvratnežem, kot sta ameriška pisatelja Henry Miller in Ernest Hemingway, in ki je krivo, da so francoski vojaki pobijali ameriške domoljube, ki so se v Kanadi hoteli znebiti groznega francoskega kolonializma? Kdor govori francosko, ima zagotovo razumevanje za francoski izdajalski predčasni umik iz Afganistana, kjer bodo Američani zaradi tega sami izkrvaveli, občuduje Chabrolove filme, ki jih pošten Američan ne more razumeti, in namesto slastnih hamburgerjev žre pocaste crepes suzette (francoske palačinke). Kdor govori francosko, je v ZDA prezira vreden in ne more biti ameriški predsednik, pa četudi mu je ime Karl Viktor Erjavec.
Putin na spletu
Videli smo, kako pomembno vlogo sta mobilna telefonija in svetovni splet odigrala v arabskih revolucijah in pri strmoglavljanju tiranskih režimov. Če so družbena omrežja lahko rušila, zakaj ne bi mogla pomagati tudi pri obrambi v širokih množicah priljubljenega režima, so pomislili ruski mladci, zbrani okrog gibanja Naši. To je tisti del ruske domoljubno ozaveščene mladosti, ki odhaja spat in se zbuja s Putinovim imenom na ustih. V Rusiji je namreč na milijone tistih, ki mislijo, da je Putin tiran. V redu je, dokler tako samo mislijo in se o tem zelo tiho pogovarjajo v kotu gostilne ob šesti steklenici vodke, toda ti kvazidemokrati to bobnajo na glas na javnih shodih in tiranizirajo nežna ušesa povprečnih Rusov. Policija je sicer v skladu z ruskimi demokratičnimi pravili na Rdečem trgu besno treskala po teh nedomoljubih in jih veselo zapirala, toda opozicija uporablja tudi podle metode in zlorablja sodobno tehnologijo, da bi po spletu širila sovražni govor proti Putinu. Mladi, lepi in zdravi Rusi tega niso več mogli prenašati. Tudi sami so v obrambi domovine odločno stopili na pota sodobnega komuniciranja s povsem sodobnimi prijemi. Kako je potekala ta izjemno sofisticirana in jako domišljena akcija, je te dni razkrila ruska veja internetnih piratov Anonymus, ki so vdrli v zasebno elektronsko dopisovanje med neformalnimi voditelji združenja Naši. Ker sami niso bili sposobni sproducirati in razposlati po socialnih omrežjih dovolj velikega števila, govorimo o nekaj milijonih, pohval na račun Vladimirja Putina, so za to najemali blogerje. Računalniški zasvojenci pa so politično neozaveščeni, zato jih je bilo treba malo naoljiti. Kaj je tisto, kar bi jih pripravilo, da bi prek svojih portalov, blogov, spletnih strani, domen in vsega, kar premore svetovno omrežje, poslali v obtok milijone hvalospevov na račun pogumnega lovca na sibirske tigre, mojstra juda, spretnega potapljača in neustrašnega voznika formule ena? Kešovina! Tako so blogerji za svoje domoljubno delo dobivali tudi po 15.000 evrov. Tisti, ki so se dodatno potrudili in na kritične prispevke o tovarišu Putinu prilepili na tisoče psovk in zmerljivk na račun avtorjev kritik, so dobivali tudi po 25.000 evrov. Vsaj toliko ali celo več so bili poplačani tisti, ki so svetovni splet polnili z resnicami o voditeljih ruske opozicije, ki so "izdajalci, plačanci Zahoda, anarhisti, razvratneži in sovražniki Rusije". Če pa kdo misli, da so fantje in dekleta iz Naši takšni domoljubi, da so vse to plačali iz svoje skromne žepnine, se moti. Kremelj je bil tisti, ki je radodarno odprl državno denarnico, da svet prek spleta izve pravo resnico o Putinu, a je bil tako skromen, da je to hotel skriti.
