Tožilstvo 59-letnega Merčepa bremeni, da je bil kot poveljnik rezervne enote policije odgovoren za nezakonite aretacije 52 oseb, večinoma srbske narodnosti, ki so bili nato povečini ubiti. To se je dogajalo v letu 1991.

Kot navaja obtožnica, so 43 prijetih umorili pripadniki njegove enote, tri pogrešajo, šest pa jih je trpinčenje preživelo. Branje obtožnice, v kateri so naštevali zločine, vključno z ropanjem žrtev, je trajalo približno pol ure. Za omenjene zločine 60-letnem Merčepu grozi od pet do 20 let zapora.

Merčep je obtožen, da je od 8. oktobra do sredine decembra 1991 kot poveljnik enote, ki je bila delno nameščena v prostorih zagrebškega velesejma, delno pa v pakraški poljani v zahodni Slavoniji, osebno odredil nezakonite aretacije, trpinčenje in umore civilistov. Med drugim naj bi bil osebno na območju Pakraca, ko so mučili najmanj osem civilistov. Iz te skupine naj bi tri umorili, dva pa pogrešajo.

Med žrtvami so tudi trije člani družine premožnega zagrebškega mesarja srbske narodnosti Mihajla Zeca. Poleg njega so pripadniki Merčepove enote, znani tudi kot "merčepovci", v noči na 8. december 1991 umorili še njegovo soprogo in 12-letno hčerko.

Merčepa ne bremenijo zločinov nad srbskimi civilisti v Vukovarju

Čeprav je peterica pripadnikov enote leta 1992 preiskovalnem sodniku priznala umor treh članov družine Zec, obtožnica ni bila vložena zaradi proceduralne napake, ker so jih zaslišali brez njihovih odvetnikov.

Hrvaški mediji, posebej pa tednika Globus in Feral Tribune, so v prvi polovici 90. let poročali o zločinih "merčepovcev", ki so v intervjujih tudi sami podrobno opisovali, kako so morili in mučili ljudi.

Tako tožilstvo kot obramba sta predlagala vrsto prič, med katerimi so tudi podpredsednik sabora Vladimir Šeks ter nekateri bivši člani vlade, saborski poslanci in pripadniki obveščevalnih služb. Merčep je predlagal tudi novinarja HTV Aleksandra Stankovića, s katerim sta se pogovarjala v eni od televizijskih oddaj.

Sicer pa Merčepa ne bremenijo zločinov nad srbskimi civilisti v Vukovarju pred srbskim obleganjem mesta, čeprav ga je moral prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman zaradi obtožb o vojnih zločinih nad srbskimi civilisti nujno umakniti iz Vukovarja v Zagreb.

Pred napadom JLA in srbskih enot na Vukovar avgusta 1991 je bilo namreč od začetka poletja v mestu umorjenih in pogrešanih več deset znanih meščanov srbske narodnosti. Za likvidacije naj bi bile odgovorne osebe, povezane z Merčepom, ki je bil tedaj sekretar urada za obrambo v vukovarski občini.

Merčep je pred štirimi leti preživel možgansko kap, po aretaciji konec decembra 2010 pa so ga namestili v zaporniško bolnišnico. Zdravnica je danes potrdila, da je sposoben spremljati sojenje.