Oktobra blato, novembra mraz

V začetku oktobra 1941, nekako sto dni po začetku napada na ZSSR, je Hitler z letaki nemške vojake na vzhodni fronti znova opozoril na velik pomen zaključnih operacij. Obljubljal je, da je zmaga na dosegu roke in da bodo v bitki za Moskvo dokončno uničili sovražnika. Nemci so bili tedaj le še okoli 250 kilometrov oddaljeni od Moskve in Hitler je menil, da je ruska vojska že povsem uničena.

A že v prvi polovici oktobra je nemško napredovanje ob neprestanem jesenskem dežju in snegu začelo zadrževati blato, ki je ob partizanskih akcijah še dodatno poslabšalo že tako dolge oskrbovalne poti. Dnevna količina materiala, ki je prišel na fronto, je padla z 900 na 20 ton. Vojaki niso dobili niti zimskih plaščev, čeprav se je približevala zima. Sredi novembra so tla končno zamrznila in 27. novembra, ko so se nemške sile Moskvi približale na vsega 30 kilometrov, je temperatura padla na minus 35 stopinj Celzija. Številne nemške vojake so hude ozebline tisti dan onesposobile za boj.

Hitler vztrajal v napadu na Moskvo

Nemci so ob napadu na ZSSR 22. junija menili, da bodo tako hitro zmagali, kot so zmagali v drugih bliskovitih vojnah, na primer v Franciji spomladi 1940. Na prvi dan poletja 1941 so tako odšli v napad na ZSSR brez zimske opreme, brez rokavic in plaščev. Prepričevali so jih, da bodo dokončno zmago nad Rdečo armado dosegli najkasneje avgusta. Vojna pa se je zavlekla, naprej v blatni oktober in nato še v vse hladnejši november.

Konec novembra so torej nastopile prve hujše težave z ozeblinami, tanki in kamioni pa so se morali v najboljšem primeru več ur ogrevati, da so lahko sploh vozili. Tudi preskrbovanje vojakov s hrano je bilo slabo in pogosto so morali jesti zmrznjen krompir. Hitler pa je bil prepričan, da Moskvo branijo še zadnji bataljoni Rdeče armade, zato je od vojske zahteval, naj v prodiranju proti Moskvi vztraja.

December: Stalinova protiofenziva

Že nekaj mesecev prej je Stalin od sovjetskega vohuna Richarda Sorgeja izvedel, da bo Japonska napadla ZDA, ne pa Sovjetske zveze. Zato je spočite vojake iz Sibirije, ki so bili seveda dobro oblečeni, konec novembra ukazal prepeljati s transibirsko železnico v Moskvo in predvsem z njimi 5. decembra začel protiofenzivo.

Hitler je ukazal od mraza ohromljeni nemški vojski, naj brani dosežene položaje pred Moskvo. Zaradi zamrznjenih tal pa ni bilo več mogoče kopati obrambnih položajev. Hitler je vojakom predlagal, naj s havbicami naredijo luknjo, kot je počela med 1. svetovno vojno njegova enota - v Franciji. Generali, ki jih je ruska protiofenziva presenetila, so protestirali in zahtevali umik na utrjene položaje, pri tem so poudarjali, da je več vojakov umrlo zaradi mraza kot v spopadih. Velikokrat so proti Hitlerjevi volji dovoljevali umike nemških sil.

V protiofenzivi pred Moskvo je Rdeča armada prvič uporabila odlične tanke T-34 in raketomete, ki so lahko v nekaj sekundah proti sovražniku poslali 16 raket in so prišli v zgodovino kot katjuše ali Stalinove orgle.

Stalin ni izkoristil zmage

Fronta se je januarja pomaknila na okoli 250 kilometrov zahodno od Moskve. A zdaj je preveč zaupanja vase dobil Stalin in spomladi 1942 ob nasprotovanju svojih najboljših generalov, kot je bil Georgij Žukov (1896-1974), ukazal več ofenziv, ki so vse po vrsti spodletele. Med drugim je general Andrej Vlasov (1900-1946), ki se je izkazal v bitki za Moskvo, a je pozneje prišel v zgodovino kot kolaborant, zaman poskušal reševati obkoljeni Leningrad, ki ga je Hitler podobno kot Moskvo hotel izstradati. Ti sovjetski porazi so nato poleti omogočili nemško ofenzivo na jugu, ki se je jeseni sprevrgla v bitko za Stalingrad.

Pomen bitke za Moskvo

Čeprav so bile nemške izgube v bitki za Moskvo dvakrat manjše od sovjetskih, pa so bile hujše, ker Nemci, ki naj bi imeli vsaj pol milijona mrtvih in ranjenih, niso imeli veliko rezerv v ljudeh. V bitki za Moskvo je najpomembnejše, da je Hitlerjev načrt o bliskoviti vojni v Rusiji povsem spodletel. Zmaga Rdeče armade pri Moskvi je med drugim spomladi 1942 spodbudila razmah partizanskega gibanja na Slovenskem, predvsem na italijanskem okupacijskem območju.

Zanimivo je, da je Hitler 11. decembra, štiri dni po Pearl Harborju, napovedal vojno ZDA. Tedaj je bil še prepričan, da je sovjetska protiofenziva kljub velikim začetnim uspehom zadnji zdihljaj sovjetskega odpora pred Moskvo. Toda poraz pred Moskvo, ki je v naslednjih tednih postajal vse bolj očiten, je pomenil, da bo vojna dolgotrajna, kar pa je bilo usodno za nacistično Nemčijo, ki vojne ob velikih izgubah in zaradi novega potencialno nadvse močnega nasprotnika, kar so bile ZDA, v resnici ni mogla več dobiti.