Tudi v torek zvečer, ko se je nasproti parlamenta ležeči Cankarjev dom pripravljal na osrednjo kulturno proslavo in na protest proti ukinitvi kulturnega ministrstva, je bilo v sejni sobi nad Trgom republike slišati spravljive besede o tem, da mora za blagor Slovencev v tujini domača politika sodelovati.

Ljudmila Novak (NSi), edina kandidatka za ministrico v "moški" vladi Janeza Janše, je v skoraj dvourni predstavitvi dejala, da bo - če bo izvoljena - nadaljevala delo, ki ga je zastavil njen predhodnik, minister Boštjan Žekš. Poleg osebne predstavitve, v kateri je med drugim izpostavila svoje izkušnje z zamejci, ki jih je pridobila kot županja Moravč in članica tamkajšnjega kulturnega društva, je nekdanja evropska poslanka, ki se je v Strasbourgu ukvarjala tudi z manjšinami, poudarila, da se morajo pomena Slovencev v tujini bolje zavedati Slovenci doma. Kot primer je izpostavila prejšnjega predsednika NSi Andreja Bajuka in člana te stranke Jožeta Bernika, ki sta se v Slovenijo priselila po osamosvojitvi in sta bila po njenem mnenju vsak na svojem poklicnem področju velika strokovnjaka, vendar jima tega v domovini niso priznali. Verjetna bodoča ministrica je napovedala, da se bo zavzemala za sodelovanje s Slovenci v tujini na področju izobraževanja. Spodbujala bo sodelovanje slovenskih profesorjev iz tujine na slovenskih univerzah, kot poseben problem, ki ga je treba rešiti, pa je izpostavila tudi priznavanje dosežkov slovenskih diplomantov v tujini. S tem se je navezala na strategijo predhodnika Žekša, ministra brez listnice, ki je leta 2008 na tedanji sveži urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu prinesel idejo o uradni evidenci visoko izobraženih in usposobljenih Slovencev, ki delujejo zunaj Slovenije.

Člani komisije so kandidatki zastavili vrsto vprašanj v zvezi s položajem Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. O Slovencih, ki živijo v nekdanji Jugoslaviji, beseda ni tekla. Kot najpomembnejše vprašanje v sicer precej splošni predstavitvi in izmenjavi mnenj, ki je minila brez konkretnejših zavez, se je nakazovalo "večno" čakanje zamejcev na notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP). Novakova je poslancem dejala, da to vprašanje ni lahko in da sama na tem področju ne bo imela pristojnosti. Vendar bo spodbujala ministra za zunanje zadeve, naj Slovenija notificira nasledstvo ADP, ki v sedmem členu izrecno ščiti slovensko in hrvaško manjšino.

Za najbolj burno točko razprave je pred koncem poskrbel predsednik komisije Franc Pukšič (SLS), ki je izpostavil idejo, da bi morali Slovenci v zamejstvu in po svetu v parlamentu imeti po enega predstavnika. Za to, je napovedal Pukšič, bi bilo treba spremeniti ustavo. Leta 2010 je komisija o tem že razpravljala in sprejela sklep, da bi bilo treba o spremembi še razmisliti. Raziskovalno-dokumentacijski sektor parlamenta je tedaj ugotavljal, da v Evropi poslance v nacionalnih parlamentih volijo diaspore Italije, Francije, Portugalske, Romunije in Hrvaške. Ljudmila Novak je dejala, da bi NSi takšen ukrep podprla.