Štirje poslanci z nekdanjim velenjskim županom Srečkom Mehom (SD) na čelu so namreč v začetku februarja v parlamentarno proceduro ponovno vložili predlog zakona, s katerim bi država jamčila za 440 milijonov evrov, ki si jih bo TEŠ za gradnjo bloka 6 izposodila pri Evropski investicijski banki (EIB). Pri tem je opaziti, da je Mehov predlog zakona skoraj do besede enak predlogu, ki ga je konec septembra vložil njegov strankarski kolega Bojan Kontič. Edini pomembnejši razliki sta, da bi se poroštva za TEŠ 6 po Mehovem predlogu eksplicitno prištevala v kvoto poroštev, določeno z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, in da bi TEŠ po novem državi za poroštva plačeval premijo, primerljivo tisti na finančnih trgih. Kot je znano, so besedilo Kontičevega (in s tem torej tudi Mehovega) predloga dejansko spisali v TEŠ in Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), domnevno nezakonitega lobiranja pri zbiranju 31 poslanskih podpisov pa že več mesecev preverja komisija za preprečevanje korupcije.

Alstomu 100.000 evrov za vsak dan zamude

"Timing" predloga, ki so ga tokrat poleg Meha vnaprej podprli še Mirko Brulc, Samo Bevk (oba SD) in Jožef Kavtičnik (Pozitivna Slovenija), zagotovo ni naključen. Poleg tega, da časovno skoraj sovpada z imenovanjem nove vlade, ki je v koalicijski pogodbi napovedala nadaljevanje gradnje 1,3 milijarde evrov vrednega projekta, bodo 14. februarja Slovenijo obiskali predstavniki Alstoma. Ti bodo od HSE in TEŠ zahtevali dokončni odgovor o državnih poroštvih, na katerih temelji finančna konstrukcija projekta. Tudi v tem primeru je francoskemu dobavitelju, ki je iz Šoštanja do konca leta prejel že za več kot 400 milijonov evrov nakazil, uspelo TEŠ in holding stisniti v kot. V skladu s pogodbo o dobavi tehnološke opreme, ki sta ga podpisala Alstom in TEŠ, mora ta namreč prvemu do 15. februarja predložiti pismo podpore projektu, ki bi ga izdala država. Če tega ne bo, je Alstom upravičen do povračila stroškov skladiščenja in odloga montažnih del, ki jih v TEŠ ocenjujejo na 100.000 evrov na dan.

Čeprav bi lahko Mehov predlog zakona torej razumeli kot poskus "mehčanja" francoskega dobavitelja, obenem drži, da Damoklejev meč Alstomovega "taksimetra", ki visi nad novo vlado Janeza Janše, v precejšnji meri ustreza tudi HSE in TEŠ, saj jo bo silil v hitro odločanje. A pri tem velja opozoriti na vsaj dva podatka. Prvič, da so poslanci z Mehom na čelu po nekaterih informacijah najnovejši predlog zakona o poroštvih vložili brez posvetovanja z največjo vladno stranko SDS. Spomnimo, pod Kontičev predlog se je lani jeseni podpisalo več poslancev stranke Janeza Janše. Ker je Janševa vlada v koalicijski pogodbi napovedala "revizijo stroškov TEŠ 6 ob upoštevanju posledic izgradnje na višino tarif za uporabo omrežja", bi to lahko pomenilo, da bo projektu dala uradni blagoslov šele, ko bodo v TEŠ vanj zajeli tudi domnevno realne stroške priključitve na omrežje (to bi projekt še podražilo za okoli 20 milijonov evrov). V vsakem primeru bi to odločanje o poroštvih še preložilo.

In drugič - spremenjeni energetski zakon po novem HSE in TEŠ ob soglasju vlade omogoča zadolžitev z zastavitvijo proizvodnih objektov pri bankah. Vsaj teoretično je torej mogoče, da bi vlada v izogib javnofinančnemu tveganju največji domači elektroenergetski skupini naročila pripravo alternativnega finančnega načrta. To je sicer po naših informacijah za zdaj malo verjetno.

Bruselj preverja gradbeno dovoljenje za TEŠ 6

Dodatne skrbi pa bi lahko snovalcem TEŠ 6 povzročili v Bruslju. Kot smo neuradno izvedeli, je generalni direktorat za podnebno politiko pri evropski komisiji slovenske oblasti pred dnevi zaprosil za dodatna pojasnila glede gradbenega dovoljenja za TEŠ 6. Komisijo namreč zanima, ali je Slovenija pri njegovi odobritvi kršila direktivo o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida (CO

2

). Ta upravljavcem kurilnih naprav v državah članicah od leta 2009 naprej nalaga, da morajo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja oceniti razpoložljivost primernih območij shranjevanja ter ekonomsko in tehnično izvedljivosti naknadne vgradnje opreme za zajem CO

2

. Evropska komisija se je za dodatno preverjanje postopkov odločila po tem, ko je lani novembra prejela pritožbo okoljevarstvenih organizacij Focus in češke Environmental Law Services, ki Sloveniji očitata, da je z izdajo gradbenega dovoljenja za TEŠ 6 kršila omenjeno direktivo. Po naših informacijah mora Slovenija evropski komisiji odgovoriti do 10. aprila.

primoz.cirman@dnevnik.si