V sporočilu, gre za odgovor na po e-pošti prejeto vprašanje zaskrbljenega uporabnika pametnega mobilnika z Googlovim operacijskim sistemom Android, je Pirc Musarjeva zapisala, da avtentično razlago posameznih določb zakona daje le državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato lahko v tem primeru posredujejo neobvezno mnenje.
A dodaja, da pa se bo v prihodnjih mesecih vprašanje glede novega Googlovega pravilnika o zasebnosti zelo verjetno natančneje razdelalo in opredelilo - gre namreč za vprašanje, ki si ga čedalje pogosteje zastavlja vse večje število uporabnikov Googlovih storitev.
Nov Googlov pravilnik o zasebnosti, dostopen je na povezavi http://www.google.com/policies/privacy/, se po mnenju pooblaščenke na marsikateri točki nevarno dotika ali celo presega meje sorazmernosti, ki je eno temeljnih načel zakona o varstvu osebnih podatkov in s tem tudi varovanja zasebnosti.
"Nedvomno uporaba Googlovih storitev marsikdaj predstavlja velik poseg v zasebnost," pravi Pirc Musarjeva in dodaja, da na tovrstno nevarnost t.i. "v splet vgrajenega nadzora" oziroma puščanja "elektronskih sledi" že dolgo opozarjajo.
Google lahko zbira podatke povezane z SMS sporočili
V tem pogledu je še posebej sporna kategorija t.i. uporabniške komunikacije. Glede slednje v novem pravilniku piše, da ko uporabnik Googlu pošlje e-pošto ali drugo sporočilo, ga lahko slednji zadrži za obdelavo uporabnikovih poizvedb, odgovor na uporabnikove zahteve in izboljšanje svojih storitev.
Piše še, da ko uporabnik kateri od Googlovih storitev, ki ponuja funkcije kratkih sporočil SMS, pošilja sporočila SMS ali jih od nje prejema, lahko Google zbira in hrani podatke, povezane s temi sporočili, kot so telefonska številka, operater, povezan s to številko, vsebina sporočila ter datum in ura transakcije. Uporabnikov e-poštni naslov pa lahko uporabijo za komunikacijo z uporabnikom o Googlovih storitvah.
Po navedbah pooblaščenke je iz tega razvidno, da se prometni podatki o telefonskih klicih in prenesenih SMS-sporočilih nanašajo na uporabo Googlovih storitev, npr. Google Voice, ne pa na samo uporabo prenosnih telefonov z Googlovim operacijskim sistemom Android. Vendar pa gre po mnenju informacijske pooblaščenke "za precej sivo in nedorečeno področje, ki se v prihodnosti utegne redefinirati".
Če torej gre za obdelavo osebnih ali prometnih podatkov, ki v nekaterih primerih že lahko imajo značaj osebnih podatkov, v okviru uporabe Googlovih storitev, ne pa uporabe samega operacijskega sistema, potem takšna obdelava osebnih podatkov načeloma ni sporna, pod pogojem, da temelji na ustrezni pravni podlagi, pojasnjuje pooblaščenka.
Uporaba telefonov z Androidom bi kmalu lahko sodila med Googlove storitve
Zakon o varstvu osebnih podatkov sicer določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo bodisi na podlagi zakona bodisi na podlagi osebne privolitve. V tem primeru gre za osebno privolitev.
Razen tega je po besedah Pirc Musarjeve težava tudi v tem, da Google svojega sedeža nima na območju Slovenije - območju, na katerem je za nadzor nad obdelavo osebnih podatkov pristojen slovenski informacijski pooblaščenec.
Pooblaščenka ob tem pošiljatelju dopisa svetuje, da pozorno prebere pogoje uporabe posamezne Googlove storitve in se, če je mogoče, nekaterim storitvam, ki bistveno posegajo v zasebnost, izogne.
Uporaba samih prenosnih telefonov z operacijskim sistemom Android za zdaj naj ne bi sodila v okvir Googlovih storitev, se pa utegne to spremeniti. Dejstvo je, da proizvajalci v svoje operacijske sisteme pogosto vgrajujejo različne aplikacije za izvajanje oddaljenega nadzora, uporabniki, ki želijo ohraniti vsaj del svoje zasebnosti, pa so pogosto prisiljeni k izbiri alternativnih operacijskih sistemov in programskih aplikacij, zaključuje Pirc Musarjeva.
