Slovenski manjšini v Avstriji je sicer minulo leto minilo predvsem v znamenju aprila doseženega dogovora o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem. Ta sicer v celoti ni zadovoljil niti slovenske manjšine niti uradne Ljubljane, je pa prinesel za manjšino boljše ozračje in novo kvaliteto v odnosih med državama.
Slovence v Italiji medtem že več let zapovrstjo muči predvsem vprašanje financiranja manjšine s strani italijanske države, ki še vedno ni dokončno rešeno. Vendarle je bil konec leta 2011 glede tega prisoten zmeren optimizem, saj je nova vlada premiera Maria Montija v svoj varčevalni odlok vključila tudi postavko v višini 2,5 milijona evrov za slovensko narodno skupnost v Italiji.
Po drugi strani pa v Italiji trenutno razburja napovedana ukinitev pokrajinskih uprav, saj se je Montijeva vlada v okviru varčevanja lotila tudi racionalizacije krajevnih uprav. Mnogi namreč opozarjajo, da bi ukinitev pokrajin negativno vplivalo na raven zaščite slovenske manjšine.
Pri porabskih Slovencih, ki jih že leta pesti kronično pomanjkanje financiranja s strani madžarske države, je medtem začetek tega leta zaznamovala predvsem uveljavitev nove ustave na Madžarskem. O tem se je Türk s predstavniki tamkajšnje manjšine sicer pogovarjal že v sredini januarja, ko je ocenil, da nova ustava dopušča priložnosti za nadaljnji razvoj manjšine. Kot pozitivne je izpostavil predvsem spremembe na področju šolstva.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, ki je bila dolga leta brez kolektivnih manjšinskih pravic, je bila junija 2010 ponovno vpisana v preambulo hrvaške ustave - potem ko je bila v ustavi iz leta 1990 že navedena, a so jo ob spremembah leta 1997 iz nje izbrisali.
Predsednik republike Danilo Türk je sicer v ponedeljek na slovesnosti v Ljubljani z redom za zasluge odlikoval tržaško Slovenko Marijo Pirjevec Paternu, koroškega odvetnika Rudija Vouka in vodjo Slovenskega doma v Zagrebu Darka Šonca.
