Eurostat je lani v Sloveniji zabeležil nekoliko nižjo inflacijo v primerjavi z letom 2010, odrezali pa smo se bistveno bolje v primerjavi z Evropsko unijo in evroobmočjem. V obeh so namreč zabeležili višjo stopnjo inflacije kot pri nas.

Dražji energenti so krivi za odstotno točko lanske letne inflacije v Sloveniji, hrana je k dvigu prispevala 0,8 odstotne točke, rast cen storitev in ostalega blaga pa 0,1 odstotne točke, pojasnjujejo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Relativno nizko inflacijo pa gre v največji meri pripisati gospodarski krizi in posledično manjšemu povpraševanju po potrošnih dobrinah, dodajajo.

Podražitve

Hrana in brezalkoholne pijače so se lani po podatkih Statističnega urada RS (Surs) podražile za 4,9 odstotka. 9,2 odstotka več smo plačevali za mleko, mlečne izdelke in jajca, za olje in maščobo 8,7 odstotka več, meso je bilo dražje za 7,2 odstotka, kruh in ostali izdelki iz žit pa za 5,9 odstotka. V skupini prehrane sta pocenitev doživela le sveže in predelano sadje (3,3 odstotka) ter sveža in predelana zelenjava (9,5 odstotka). Kava, čaj in kakav so se podražili za 9 odstotkov.

Alkoholne pijače in tobačni izdelki so bili dražji za 4,9 odstotka. V tej skupini se je najbolj podražilo vino (6,4 odstotka), tobačni izdelki so bili - zaradi višjih trošarin - dražji za 5,4 odstotka. Nekoliko pa sta bili cenejši obleka in obutev, za 1,5 odstotka. Stanovanjski stroški so bili višji za 5 odstotkov, največ na račun materiala za vzdrževanje in popravila (5,5 odstotka), medtem ko so bile najemnine nekoliko nižje, in sicer za 0,9 odstotka. Surs je zabeležil tudi neznatno znižanje cen odvoza smeti (0,3 odstotka) in kanalščine (0,5 odstotka).

Goriva in stroški energije so doživeli 7,8-odstotni dvig cen. Iz te skupine so se pocenila zgolj trda goriva (2,1 odstotka), vse drugo je bilo v primerjavi z letom prej dražje - najbolj, za kar 21,5 odstotka, so se podražila tekoča goriva.

Stroški v skupini zdravja so ostali nespremenjeni. Zdravila in bolnišnične storitve so se celo nekoliko pocenili (0,9 odstotka oziroma 3,4 odstotka), medtem ko so se medicinski in terapevtski izdelki v povprečju podražili (2,8 odstotka).

Stroški komunikacij so bili nižji za 3,3 odstotka, manj v primerjavi z letom poprej plačujemo za poštne storitve (4,8 odstotka), telefonske storitve in izdelke (3,3 odstotka), telefonske in druge aparate (1,6 odstotka) ter telefonske in internetne storitve (3,3 odstotka).

Izobraževanje se je podražilo za 1,6 odstotka, v tej skupini so se najbolj podražili izobraževalni tečaji (za 5,7 odstotka). Izdatki za predšolsko in visokošolsko izobraževanje se niso opazno spremenili.

Po podatkih Umarja sta za rast cen življenjskih dobrin, podobno kot za inflacijo, krivca predvsem dva: šibka gospodarska aktivnost ter višje cene nafte in hrane v začetku leta. "Gospodarske razmere v Sloveniji v prihodnje ne bodo predstavljale dejavnika pritiska na cene, tako da bo medletna inflacija v letih 2012 in 2013 ob predpostavki stabilnih cen surovin in ob odsotnosti drugih cenovnih šokov iz mednarodnega okolja znašala 1,8 odstotka," pravijo na Umarju in svarijo, da bi lahko morebitni ukrepi v povezavi z zniževanjem javnofinančnega primanjkljaja predstavljali tveganje za višjo rast cen.

In kako živimo v primerjavi z letom 2005, torej pred uvedbo evra?

Cenejši avtomobili in komunikacije

Po podatkih Sursa je povprečna neto mesečna plača decembra 2005 znašala 184.159 tolarjev ali 768,5 evra, decembra 2011 pa 1054 evrov oziroma je bila za 37 odstotkov višja. Podatki ZPIZ kažejo, da je povprečna neto pokojnina, vključno z varstvenim dodatkom, leta 2005 znašala 110.498 tolarjev ali 461,1 evra, leta 2011 pa 576,8 evra, kar pomeni, da je danes višja za četrtino. Skupna podražitev življenjskih potrebščin pa je bila v primerjavi s povprečjem iz leta 2005 zgolj 18,2-odstotna.

Hrana in brezalkoholne pijače so dražje za 29,2 odstotka. Za mleko, mlečne izdelke in jajca plačujemo 46,8 odstotka več kot pred šestimi leti, za olje in maščobo 59,6, za kruh in ostale izdelke iz žit pa za 30,2 odstotka več. Ne tako visoko podražitev sta doživela sveže in predelano sadje in zelenjava (18,7 in 23,6 odstotka). Kava, čaj in kakav so se podražili za 21,1 odstotka.

Alkoholne pijače in tobačni izdelki so bili decembra 2011 v primerjavi s povprečjem iz leta 2005 dražji za 41,3 odstotka, od tega samo tobačni izdelki za kar 50,7 odstotka. Relativno blaga podražitev velja za obleko in obutev (7,4 odstotka).

Bistveno so zrasli stanovanjski stroški, za 39,3 odstotka, od tega so se najemnine povišale za 8,8 odstotka, najbolj so se podražile storitve vzdrževanja in popravil, in sicer za 32,2 odstotka. Od stroškov za stanovanje se je pocenila le voda (za 3,3 odstotka), bistveno dražja sta odvoz smeti (46,2) in kanalščina (52,3 odstotka).

Skupina goriv in energije je doživela 55,2-odstotno podražitev, rekorder v skupini je daljinska energija (72,8 odstotka), sledijo plin (72,5 odstotka) in tekoča goriva (67,2 odstotka).

Izdatki za zdravje so višji za 10,2 odstotka, zdravila so dražja za 3,2 odstotka, pocenile so se zgolj bolnišnične storitve, in sicer za 9,3 odstotka.

Bistveno manj plačujemo za osebne avtomobile, in sicer v povprečju za 32,1 odstotka. Cena novih osebnih avtomobilov je nižja za 6 odstotkov, cena rabljenih pa kar za 70 odstotkov.

Pocenile so se tudi komunikacije (3,4 odstotka), od tega najbolj telefonski in drugi aparati (33,5 odstotka). Izobraževanje je bilo dražje za 18,8 odstotka, od tega predšolsko za 25,5, visokošolsko pa za 19,2 odstotka.