Kot je povedal koordinator Kampanje za vse družine Mitja Blažič, je bila s sprejetjem starega družinskega zakonika leta 1976, ki je z namenom zaščite šibkejšega partnerja in otrok izenačil pravice zunajzakonskih in zakonskih zvez, Slovenija na področju družinske zakonodaje med najbolj naprednimi evropskimi državami.
Za razliko od takrat, sedaj že rahlo zamuja, če bo novi zakonik sprejet, pa bo pristala na sredi med državami, kjer omenjena vprašanja in vprašanja, denimo istospolnih partnerjev niso urejena, ter med tistimi, ki imajo polno enakopravnost, je nadaljeval. Blažič je še ocenil, da bi morebitno nesprejetje zakonika pomenilo veliko civilizacijsko zamudo pri omogočanju temeljnih državljanskih pravic.
Kot je menila predstavnica Kampanje za vse družine in babica vnukinje, ki odrašča v istospolni družini z dvema očetoma Maja Lupša, novi zakonik v tako imenovanih spornih členih sploh ne omenja tega, kar mu najbolj očitajo, za otroke v tradicionalnih ali istospolnih družinah pa ob tem, da tradicionalni družini ne jemlje ničesar, prinaša zgolj koristi, je poudarila.
Čas je za tolerantnejšo družbo
V pogovoru je sodelovala tudi predstavnica Kluba rejniških družin Maribor Marjeta Pergar, ki je z možem rejnica petih deklet. Po njenih besedah bi z novim družinskim zakonikom družba postala tolerantnejša, zagotovila pa bi podporo družinam, v katerih so otroci ljubljeni in se počutijo dobro ter varno.
Družina po njenem niso zgolj mati, oče in otrok, v družini so lahko tudi rejenci, posvojeni ali umetno spočeti otroci. Če bodo v Sloveniji dovolili, da novi zakonik ne bo sprejet, pa bodo slednjim vzeli pravico do družine in vsega navedenega, je dejala.
Boji se tudi, da se nasprotniki novega zakonika pri tem ne bodo ustavili in da jih bodo začele motiti družine z invalidi in podobne, s takim razmišljanjem pa Slovenija, medtem ko se družba in svet spreminjata, nazaduje, je še povedala Pergarjeva in povzela, da družino ustvarjajo zgolj ljubezen in spoštovanje.
