Dokument z uradnim imenom pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji je tako po ponedeljkovem neformalnem srečanju voditeljev članic unije v Bruslju dokončno usklajen in bo podpisan marca letos.

A obenem se je treba do podpisa dogovoriti še o pravilih za sprožitev postopka na Sodišču EU v primeru neskladnosti s pogodbo, pri čemer po navedbah virov pri EU za zdaj ni jasno, kakšen pravni status bo imel dogovor o teh pravilih.

NAMEN POGODBE

Namen pogodbe je okrepiti gospodarski steber gospodarske in denarne unije z nizom pravil za krepitev proračunske discipline s fiskalnim utrjevanjem, krepitvijo usklajevanja gospodarskih politik in izboljšanjem upravljanja območja evra ter obenem s tem podpreti cilje za zagotavljanje vzdržne rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti in socialne kohezije.

UVELJAVITEV POGODBE

Pogodba bo v celoti veljala za države v območju evra, pridružijo pa se ji lahko tudi tiste brez evra. Marca jo bo podpisalo 25 članic unije - z izjemo Velike Britanije in za zdaj Češke.

Zaradi nasprotovanja Britancev nova pravila ne bodo uveljavljena kot sprememba pogodbe EU, a cilj je, da je vsebina pogodbe najpozneje v petih letih po njeni uveljavitvi prenesena v pravni okvir unije. Pogodba bo začela veljati 1. januarja 2013. Za uveljavitev je sicer potrebna ratifikacija v 12 članicah območja evra.

ZLATO PRAVILO

Temelj pogodbe je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

MOŽNOST ODSTOPANJA OD ZLATEGA PRAVILA

Pogodbenica bo lahko začasno odstopala od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma od ukrepov za doseganje tega cilja v izjemnih okoliščinah - v primeru izjemnega dogodka izven njenega nadzora ali v primeru hudega gospodarskega padca - če to začasno odstopanje ne bo ogrozilo srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

Poleg tega bo lahko strukturni primanjkljaj pogodbenice dosegel do 1 odstotka BDP, če bo javni dolg države občutno pod 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti, in če bodo tveganja glede srednjeročne vzdržnosti javnih financ majhna.

KOREKCIJSKI MEHANIZEM

V primeru občutnih odstopanj od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma ukrepov za doseganje tega cilja, bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo od kršiteljice v določenem roku terjal izvedbo ukrepov za odpravo odstopanj.

UZAKONITEV ZLATEGA PRAVILA

Pogodbenice bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe.

Pogodbenica mora na nacionalni ravni vzpostaviti tudi omenjeni korekcijski mehanizem na podlagi enotnih načel, ki jih predlaga Evropska komisija. Ta mehanizem mora v celoti spoštovati pristojnosti nacionalnih parlamentov.

NADZOR NAD PRENOSOM ZLATEGA PRAVILA

Za nadzor nad spoštovanjem prenosa zlatega pravila v nacionalne zakonodaje bo pristojno Sodišče EU, piše v preambuli pogodbe. Evropska komisija bo poročala o tem, kako so pogodbenice zlato pravilo prenesle v svoje zakonodaje. Če bo komisija v poročilu ugotovila, da pogodbenica pravil o prenosu zlatega pravila ni upoštevala, bodo lahko ena ali več pogodbenic zadevo predložile Sodišču EU.

Če bo pogodbenica menila, neodvisno od poročila komisije, da druga pogodbenica ni spoštovala pravil o prenosu zlatega pravila, bo lahko prav tako zadevo predložila Sodišču EU. V obeh primerih bo mnenje sodišča zavezujoče in država bo morala v roku, ki ga bo določilo sodišče, ustrezno ukrepati.

KAZEN ZA NEUZAKONITEV ZLATEGA PRAVILA

Če bo pogodbenica na podlagi lastne ocene ali ocene Evropske komisije menila, da sopogodbenica ni izvedla ukrepov, potrebnih za spoštovanje mnenja sodišča, bo lahko primer ponovno predložila sodišču in zahtevala naložitev finančnih sankcij.

Če sodišče ugotovi, da pogodbenica ni spoštovala njegove sodbe, lahko kršiteljici naloži finančno kazen, ki ne sme preseči 0,1 odstotka njenega BDP. Morebitne kazni za države v območju evra naj bi se stekale v stalni mehanizem za zaščito evra (ESM). V drugih primerih se bodo kazni stekale v proračun EU.

ODPRTO VPRAŠANJE PRAVIL ZA SPROŽITEV POSTOPKA NA SODIŠČU EU

Pravila za sprožitev postopka na Sodišču EU v primeru neskladnosti s pogodbo kljub omenjenim določbam v pogodbi še niso dogovorjena. Dogovor naj bi bil dosežen do podpisa, a za zdaj ni jasno, kakšen pravni status bo imel.

RATIFIKACIJA POGODBE POGOJ ZA FINANČNO POMOČ

V preambuli pogodbe je določeno, da bo ratifikacija pogodbe od 1. marca 2013 pogoj za dostop do finančne pomoči iz ESM.

OBRAVNAVA PRIMANJKLJAJA IN DOLGA

Veliko držav, vključno s Slovenijo, se je zavzemalo za enakovredno obravnavo presežnega primanjkljaja in dolga, in sicer da bi se tudi o ukrepanju zaradi presežnega dolga odločalo z obrnjeno večino. Vendar soglasja o tem ni bilo zaradi nasprotovanja petih držav.

Pogodba sicer določa, da se pogodbenice zavezujejo, da bodo podprle predloge ali priporočila Evropske komisije, če bo ta ocenila, da država krši pravila v okviru postopka zaradi presežnega primanjkljaja. Za odločanje o tem bo veljala obrnjena kvalificirana večina, torej predlogi ali priporočila komisije ne bodo obveljali le, če bo proti kvalificirana večina pogodbenic z evrom.

Poleg tega bodo morale pogodbenice, ki v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, na podlagi smernic EU pripraviti proračunske in gospodarske partnerske načrte. Ti bodo morali vključevati podroben opis strukturnih reform, ki jih bo treba izvesti za zagotovitev odprave presežnega primanjkljaja. Za javni dolg pravila o obrnjeni kvalificirani večini v pogodbi ni, temveč ta le opominja, da morajo države s presežnim dolgom tega zmanjševati v povprečju za eno dvajsetino na leto.

USKLAJEVANJE IN ZBLIŽEVANJE GOSPODARSKIH POLITIK

Pogodbenice bodo morale ustrezno ukrepati na vseh področjih, ki so ključna za dobro delovanje območja evra in zasledovati cilje za spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja, vzdržnih javnih financ in krepitve finančne stabilnosti.

SESTANKI VODITELJEV DRŽAV V OBMOČJU EVRA

Pogodba predvideva, da se bodo voditelji držav v območju evra sestajali na neformalnih zasedanjih, ki se jih bo udeleževal tudi predsednik Evropske komisije, prav tako bo nanje povabljen predsednik Evropske centralne banke. Voditelji držav v območju evra bodo z navadno večino imenovali predsednika evrskih vrhov, in to ob istem času, ko bo Evropski svet izbral svojega predsednika in za enako dolg mandat.

Sestanki voditeljev držav v območju evra bodo potekali po potrebi, najmanj dvakrat na leto. Voditelji članic unije brez evra, ki bodo ratificirale pogodbo, bodo sodelovali v razpravah na evrskem vrhu, ki se bodo nanašale na konkurenčnost, spremembo globalne arhitekture območja evra in uvajanje novih temeljnih pravil v območju evra.

Poleg tega bodo lahko po potrebi in najmanj enkrat na leto voditelji članic brez evra, ki so ratificirale pogodbo, sodelovali v razpravah o specifičnih temah glede implementacije te pogodbe. Pogodba tudi določa, da bo lahko "predsednik Evropskega parlamenta povabljen, da nastopi" na evrskem vrhu. Poleg tega bo predsednik evrskega vrha po vsakem vrhu poročal Evropskemu parlamentu.