Na nedavnem srečanju z demokratskimi kongresniki v Marylandu je Biden podal eno najbolj podrobnih pričevanj o odločitvi Bele hiše za lansko akcijo, v kateri je bil ubit najbolj iskani terorist na svetu.
Obama je, preden je 2. maja lani poslal specialne enote na misijo v Pakistan, zbral najvišje obveščevalne in vojaške svetovalce, med njimi tudi državno sekretarko Hillary Clinton, in predstavnike štaba združenih poveljstev ameriške vojske.
Po Bidenovih besedah je med njimi edinole tedanji direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Leon Panetta odločno pozval predsednika, naj ukaže napad. "Panetta je dejal: 'Gremo,' medtem ko so vsi ostali dejali 49-51," je dejal Biden.
"Ko sem prišel na vrsto jaz, sem dejal, da nisem vedel, da je za mizo toliko ekonomistov. Predsedniku smo dolžni neposreden odgovor. Predsednik, moj predlog je, da ne gremo," je zbranim demokratom pred dnevi razkril Biden, sicer nekdanji vodja senatnega odbora za mednarodne odnose.
Biden je pojasnil še, da si je želel dodatnih informacij, ki bi potrdile, da se bin Laden nahaja v skrivališču v pakistanskem Abotabadu, ni pa podrobneje pojasnil, katerih.
Ameriški predsednik je nato sklenil odločitev prespati do naslednjega jutra, ko pa se je pripravljal na odhod s helikopterjem iz Bele hiše, je dal ukaz za akcijo. "Vedel je, kaj je na kocki. Ne le življenja teh pogumnih bojevnikov, ampak dejansko predsedniški položaj. Sprejel je odločitev," je med drugim po poročanju Daily Telegrapha še povedal Biden.
A medtem ko se novembrske predsedniške volitve v ZDA vse bolj približujejo, skuša Bela hiša izkoristi vsako priložnost, da bi volivce spomnila na napad, v katerem je bil ubit odgovoren za napade na ZDA 11. septembra 2001. To je sicer ena redkih odločitev, ki so jo pozdravili tudi Obamovi republikanski nasprotniki.
