Eden od poslancev, ki so mu obljubljali podporo - pod predlog za Janševo kandidaturo se je podpisalo 50 poslancev SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi, glasove za njegovo izvolitev sta napovedala tudi oba predstavnika manjšin -, je glasoval proti.

Kdo je Janši odrekel podporo?

Ker je bilo glasovanje tajno in si - kot so zagotavljali poslanci strank desnosredinske koalicije - glasovnic tokrat niso kazali, ni znano, kdo je Janši odrekel podporo. Jasno je le, da to ni bil poslanec SLS Franc Pukšič, ki je, močno nejevoljen zaradi vprašanj novinarjev, predstavnikom medijev pokazal glasovnico z obkroženo besedico za. Pukšičevemu zgledu je sledil tudi poslanec Državljanske liste Ivan Vogrin (Vogrina so ob glasovanju o Jankoviću največkrat omenjali kot možnega prebežnika k Pozitivni Sloveniji), ki je tudi glasoval za Janšo. V delu koalicije so manjkajoči glas razlagali kot možno napako enega od svojih poslancev, v delu opozicije pa kot potrditev njihovih navedb, da so imeli pri glasovanju o Jankoviću zagotovljen še kakšen glas, a so desnosredinske stranke s prepovedjo dviga glasovnic preprečile izvolitev prvaka PS za mandatarja.

Brez razkazovanja glasovnic pa tudi na levici ni šlo. Predsednik SD Borut Pahor je to, da je glasoval proti Janši, pokazal poslanki Majdi Potrata. "To je bila izrecna želja gospoda Pahorja. Dogovora o tem, da bi preverjali glasovanje, v poslanski skupini nismo sprejeli, saj si zaupamo," je povedal vodja poslanske skupine SD Janko Veber.

Janša: Manj bo novinarskih konferenc

Kako si manjkajoči glas razlaga novi mandatar Janez Janša, nam ni uspelo izvedeti, saj na vprašanja novinarjev ni želel odgovarjati. Je pa v krajši izjavi podpis koalicijske pogodbe in sobotno glasovanje ocenil kot zmago razuma. "Po zapletih po predčasnih volitvah je bila to pravzaprav edina racionalna in pametna rešitev," je dejal Janša.

Hkrati je medijem že napovedal, da bo v prihodnje manj razprav in novinarskih konferenc, je pa "tudi v tem parlamentu veliko kolegic in kolegov, ki vam bodo postregli z različnimi informacijami". Njegova kritika gostobesednosti nekaterih kolegov je zalegla, saj so tudi predsedniki drugih koalicijskih strank v zgolj kratkih izjavah pozdravili izvolitev predsednika vlade.

PS: Tožilstvo naj ostane pod ministrstvom za pravosodje

Zaradi ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo je državni svetnik Anton Peršak že napovedal predlog odložilnega veta na novelo zakona o vladi, o katerem naj bi svetniki odločali v sredo. A tudi če bo državni svet izglasoval veto, ima zakon v državnem zboru dovolj podpore za ponovno potrditev - zanj je namreč glasovalo 49 poslancev Janševe koalicije.

Pozitivna Slovenija pa je koalicijske stranke pozvala, naj poleg ohranitve samostojnega ministrstva za kulturo tudi vrnejo tožilstvo pod ministrstvo za pravosodje. Če njihov predlog ne bo upoštevan, bodo vložili zahtevo za ustavno presojo. Po Janševem izračunu posledice uporabe instrumentov, s katerimi bi se zavlekla uveljavitev zakona o vladi, ne bi bile majhne: vsak dan, ko vlade ne imenujemo, lahko računamo s približno 10 milijoni evrov dodatnih stroškov. V uvodnem govoru je napovedal, da bo koalicija upoštevala strokovne pomisleke in kriterije, ki so se pojavili ob zakonu, in bo po potrebi svoje odločitve spremenila.

A je to, kdaj in kako bi jih spremenila, ostalo nepojasnjeno. Prvak DL Gregor Virant je povedal, da so sicer želeli upoštevati predlog opozicije, in čeprav je bila ideja o prenosu pristojnosti nad tožilstvom s pravosodnega na notranjega ministra njihova, pozvali koalicijske partnerje, naj pred odločanjem o tem še enkrat razmislijo. A so koalicijski partnerji vztrajali, da je prenos omenjenih pristojnosti zapisan v že sprejeti koalicijski pogodbi. Zato bi bilo - kot nam je dejal poslanec SDS Vinko Gorenak - treba pred spremembo zakona o vladi spremeniti koalicijsko pogodbo, da bi to storili pred imenovanjem nove vladne ekipe, pa se mu ne zdi realno.

O Mikiju Miški, križu in poti v pekel

Janez Janša je pretežen del svojega uvodnega sobotnega govora namenil pregledu sedanjega stanja, pri čemer se je skliceval na zadnje ocene Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Predstavitev podrobnejšega vladnega programa je napovedal šele za čas "po predstavitvi vladne ekipe". Tako je tokrat izpostavil le glavne prednostne naloge tega mandata: stabilizacijo javnih financ, ponoven zagon gospodarske rasti in posledično ustanavljanje novih delovnih mest. Ob grafičnih prikazih sedanje situacije se je Janša ustavil tudi pri pokojninski reformi in kot leto, "ko bo treba z nekaterimi izboljšavami našega pokojninskega sistema, vendar brez kakšnih zelo velikih drastičnih sprememb ta sistem prilagajati demografski sliki," navedel šele leto 2015. Se je pa po Janševih besedah treba nemudoma lotiti varčevanja. Stanje sicer ni izredno, je pa resno, je ocenil.

Janševa uvodna predstavitev je bila med poslanci opozicije deležna številnih kritik. V Pozitivni Sloveniji so, kot je dejal vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer, pričakovali "vizijo izhoda iz krize, slišali pa niso ničesar, razen napovedi varčevanja". Poslanka in podpredsednica PS Melita Župevc pa je ocenila, da je Janša obtičal v preteklosti. Nobenih konkretnih zavez, nobenega optimističnega pogleda v prihodnost, nobenih konkretnih projektov, le načelno govorjenje o stabilizaciji javnih financ, zagonu gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, predvsem pa o varčevanju.

Poslanci SD so Janši in SDS očitali predvsem, da sta v najtežjih razmerah v državi skrbela le za dobrobit stranke, ne pa za dobrobit države. "Z veliko referendumsko nedeljo se je dobesedno ubilo reformsko mentaliteto in zdaj je, gospod Janša, vaša velika priložnost in odgovornost, da povrnete to mentaliteto," ga je pozval Janko Veber.

V koaliciji pa so prepričani, da je Janša pravi človek za vodenje vlade v tem zahtevnem mandatu, saj je, kot je dejal Vinko Gorenak (SDS), vodil edino koalicijo doslej, ki je zdržala cel mandat. "Na levici bi naredili vse, samo da Janez Janša ne pride na oblast. Za predsednika vlade bi podprli celo Mikija Miško, čeprav je ta ameriški," se je z zapisom na enem od forumov strinjala Eva Irgl (SDS). Po prepričanju predsednice NSi Ljudmile Novak si Janša "ne more najbolj želeti težkega križa, ki mu ga bomo z izvolitvijo naložili". Prvak DeSUS Karl Erjavec pa vidi prihodnje obdobje kot "pot v pekel, ki bo zelo težka, in upam, da bomo vsi skupaj prišli ven".