Konec leta 2010 so imela vsa slovenska podjetja (brez samostojnih podjetnikov in bank) 38 milijard evrov kapitala in 37,5 milijarde evrov osnovnih sredstev (proizvodne opreme, stroji, zemljišča, zgradbe...), medtem ko je vrednost dolgoročnih finančnih naložb, ki bi jih morala podjetja v pretežni meri kriti z lastnim kapitalom, znašala okoli 18,8 milijarde evrov. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je nedavno opozoril, da slovenskim podjetjem primanjkuje kar štiri milijarde evrov kapitala, vendar podrobnosti v Banki Slovenije niso želeli komentirati. Za dodatna pojasnila so nas napotili na SID banko, kjer pa izsledkov svoje analize niso želeli podrobneje razkriti. Poudarili so, da gre pri izračunanem kapitalskem primanjkljaju slovenskega gospodarstva za "optimistične" ocene. V izračun kapitalskega primanjkljaja so namreč vključili le podjetja, ki s kapitalom ne pokrivajo niti dveh tretjin osnovnih sredstev in nič dolgoročnih finančnih naložb (običajno predvsem hčerinska podjetja). "Dodatno je potrebno upoštevati tudi, da je kapital porazdeljen neenakomerno," še pojasnjujejo v SID banki, kjer so po tej metodi ugotovili, da je kapitalsko podhranjeno vsako peto slovensko podjetje (10.000 od 55.000 podjetij, zajetih v analizo).
Konkretnih podjetij, ki po njihovih ocenah potrebujejo dokapitalizacijo, v SID banki niso želeli razkriti. "Vse študije so internega oziroma zaupnega značaja in so bile posredovane samo na internih sestankih," pojasnjujejo ter dodajajo, da bi bila "uporaba omenjenih podatkov lahko zelo problematična v času in kontekstu današnjega položaja slovenskih podjetij".
Če bi želeli s kapitalom pokriti vsa osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe, bi morali denimo samo v Slovenskih železnicah glede na stanje iz konca leta 2010 zbrati četrt milijarde evrov dodatnega kapitala, Cimos, Pivovarna Laško in Intereuropa po okoli 150 milijonov evrov, Hit 90 milijonov evrov, Perutnina Ptuj, Unior, Hoteli Bernardin in Mariborska Livarna Maribor pa vsak med 50 in 60 milijoni evrov.
Po do zdaj znanih podatkih bodo največja slovenska podjetja letos poskušala zbrati skoraj 800 milijonov evrov dodatnega kapitala, pri čemer se je za zdaj le peščici že uspelo dogovoriti s potencialnimi investitorji. Podobno kot v minulih dveh letih se ocenjuje, da bo tudi letos glavnina sredstev, zbranih z dokapitalizacijami, porabljena zlasti za znižanje finančnega dolga, ki vse bolj bremeni slovensko gospodarstvo. Po zadnjih podatkih imajo namreč slovenska podjetja v virih financiranja le dobrih 40 odstotkov kapitala in kar okoli 39 odstotkov kratkoročnih in dolgoročnih posojil, medtem ko delež kapitala v financiranju v evrskem območju znaša 50 odstotkov, delež posojil pa nekaj več kot 30 odstotkov.
matjaz.polanic@dnevnik.si
