Težave za hrvaško gospodarsko rast po Kostevčevih besedah predstavljajo visoka stopnja brezposelnosti, dokaj visok proračunski primanjkljaj in posledično hitro rastoč javni dolg ter velika odvisnost gospodarstva od turizma. Kostevcu pritrjuje tudi ekonomist Jože Mencinger, ki omenja še visok neto dolg do tujine.

Po podatkih Eurostata je Hrvaška leta 2008 beležila 2,2-odstotno rast realnega BDP, medtem ko je bila rast BDP držav članic EU in evroobmočja tega leta precej klavrna. Leto kasneje je Hrvaška doživela šestodstotni padec realnega BDP, EU in evroobmočje sta v istem letu beležila 4,3-odstotni padec realnega BDP. Leta 2010 je 27 držav članic Evropske unije že počasi okrevalo, Hrvaška pa se je odrezala precej slabše - BDP se je še vedno krčil.

Delež brezposelnih na Hrvaškem je bil v letih 2008, 2009 in 2010 višji v primerjavi s povprečjem EU. Izjema je 17 držav evroobmočja, kjer je bilo leta 2009 brez zaposlitve 9,6 odstotka ljudi, pol odstotka več kot na Hrvaškem. Položaj južnih sosedov se je sicer v dveh letih precej poslabšal, brezposelnost se je leta 2010 v primerjavi z letom 2008 povišala za 3,4 odstotne točke, na 11,8 odstotka.

Kot rečeno, manj skrbi hrvaški vladi povzroča inflacija. V 2008 je bila sicer visoka, 5,8-odstotna, do leta 2011 pa jim jo je uspelo več kot prepoloviti, znašala je 2,2 odstotka (v Evropski uniji je bila 3,1-odstotna, v območju evra pa 2,7-odstotna). Sodeč po podatkih za leto 2008 in 2009 so Hrvati vedno bolj zadolženi, čeprav še vedno manj kot države EU in območja evra. Investicije v izobraževanje v deležu BDP so primerljive z evropskim povprečjem, razlika se giblje v območju ene odstotne točke.

Bistveno večje so razlike med hrvaškimi in evropskimi podatki za delovno dobo ob upokojitvi. V nasprotju z evropskim in celo slovenskim trendom ohranjanja ali podaljševanja delovne dobe so Hrvati leta 2010 ob upokojitvi delali celo manj kot leta 2008 in 2009. Od leta 2002 do 2010 se je sicer v članicah EU delovna doba ob upokojitvi v povprečju podaljšala za 1,6 leta, medtem ko so Hrvati delali le 0,8 leta dlje. Za primerjavo: leta 2010 smo Slovenci ob upokojitvi v primerjavi z letom 2002 delali 1,9 leta dlje. Skoraj vse države - z izjemo Švedske, Švice in Islandije, kjer so prebivalci leta 2010 ob upokojitvi delali v povprečju 40,1, 41,4 oziroma 44,6 leta - so še bolj ali manj daleč od (za javne finance znosne) idealne delovne dobe 40 let.

Tako kot se Hrvati ne morejo pohvaliti z dolžino delovne dobe, se tudi ne morejo pohvaliti z višino minimalne plače. Upokojujejo se približno tri leta prej kot Slovenci, vendar prejemajo tudi bistveno nižjo minimalno plačo. Slovenska minimalna plača se je od leta 2009 do 2011 povišala za skoraj 159 evrov, medtem ko se je pri južnih sosedih zvišala za pičlih 7,7 evra. V prvi polovici leta 2011 je bila celo za dobre štiri evre nižja kot leto poprej, decembra istega leta pa po podatkih hrvaškega statističnega urada še nižja - znašala je 371,1 evra.

Jasno je, da bo Hrvaška prihodnje leto vstopila v Evropsko unijo. Bolj previdne so napovedi, kdaj bi utegnila postati članica Evropske monetarne unije (EMU). "Hrvaška se z včlanitvijo v EU zavezuje tudi k prevzemu evra. Podobno kot pri prejšnjih kandidatkah Hrvaška ne bo avtomatično prevzela evra ob vstopu, temveč ko bo izpolnjevala kriterije za vstop v EMU," so nam pojasnili v uradu evropskega komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefana Füleja.

Ekonomisti so si enotni, da Hrvaška kune še ne bo tako kmalu menjala za evro. "Največja hrvaška težava je proračunski primanjkljaj, ki trenutno ne ustreza konvergenčnim kriterijem," razlaga Kostevc. Dodaja, da so inflacija in obrestne mere primerljive z evropskimi, prav tako javni dolg še ni blizu predpisanim 60 odstotkom BDP.

Napoveduje, da bodo konvergenčni kriteriji ostali enaki, a bo preverjanje njihovega izpolnjevanja bistveno bolj podrobno. Podobno previden je Mencinger: "Vstop Hrvaške v območje evra je zaenkrat zelo oddaljena stvar, saj v tem trenutku ne vemo niti, kaj se bo zgodilo z evrom." Špekulirati o hrvaškem prevzemu evra niso želeli ne v uradu Štefana Füleja ne ekonomist Mojmir Mrak. Slednji celo pričakuje dodatno zaostritev kriterijev. "Realno je pričakovati vsaj neformalno uvedbo novega kriterija - realne konvergence," je povedal.

Glede na gospodarske razmere na Hrvaškem morda niti ne bi bilo dobro, da bi prehitro vstopili v območje evra, pa pojasnjuje ekonomist Maks Tajnikar, saj bi Hrvaška s tem izgubila pomemben del gospodarske politike in manevrski prostor za izboljšanje razmer. "Hkrati bi se glede na ranljivost hrvaškega gospodarstva preveč izpostavili konkurenci znotraj evroobmočja. Zanemarili so podjetniški sektor, ni reforme pokojninskega sistema, javnega sektorja, zdravstva in državnih podjetij."