Draghi je ob tem menil, da je fiskalni pakt, o katerem se pogajajo evropske države, ključen za uspeh pri boju s krizo. Pri tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pohvalil pripravljenost držav na odrekanje delu suverenosti. "Pred tremi meseci takšnega vprašanja sploh nismo smeli zastaviti," je poudaril.
Ob tem je Draghi poudaril nujnost, da evropske države najprej dokažejo, da so same sposobne opraviti nalogo, in ne smejo že od začetka zahtevati finančne pomoči drugih.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa Draghi sicer ne pričakuje hitrega konca dolžniške krize. Obrestne mere pri zadolževanju držav z evrom bodo ostale visoke "še kar nekaj časa", saj finančni trgi precenjujejo tveganja, povezana z dolgom evropskih držav, potem ko so jih dolga leta podcenjevali. Ob tem pa je dodal, da je takšen pritisk trgov "najmočnejši motor za reforme".
Po mnenju predsednika ECB je eden glavnih razlogov za krizo pomanjkanje nadzora. Sedaj vlade delajo v tej smeri, čeprav morajo biti pri udejanjanju svojih načrtov hitrejše. "O veliko stvareh smo razpravljali in jih zapisali, a je bilo relativno malo implementacije," je menil. Ob tem pa je dodal, da demokracije pač zahtevajo svoj čas.
Italijan na čelu ECB ob tem meni še, da so bile naslovljene tudi nekatere temeljne pomanjkljivosti v bančnem sektorju. "Banke imajo danes več kapitala in manj dolga, so bolj imune na nespodobne spodbude, ki so zaznamovale krizo," je dejal. "Lahko rečemo, da sta bili zadnji dve leti s finančne perspektive vse prej kot mirni, vse prej kot stabilni, a se je finančni sistem kljub vsemu izkazal za prožnega," je še poudaril.
