Omenjena četverica je drugi dan kvalifikacij proti boljšim tekmecem, ki sicer sodijo v evropsko povprečje, izgubila z 0:16 v nizih. Zdelo se je, da so izgubili lažje, kot je Roger Federer, ki se je istočasno neuspešno v Melbournu mučil z Rafaelom Nadalom, zadel kakšen as za vodstvo s 15:0.

Ta čas najaktualnejša zgodba slovenskega namiznega tenisa pa se ni dogajala v Rdeči dvorani, kjer se je že ob prihodu videlo, da se največji namiznoteniški turnir v Sloveniji letos ne bo pokazal v najlepši luči do zdaj. Poti glavnih igralcev - namiznoteniškega trenerskega velemojstra Jožeta Urha in predsednika Namiznoteniške zveze Slovenije Marjana Hribarja - sta se namreč včeraj križali. Urh je šel popoldne naproti delovnim obveznostim v Italijo, Hribarja pa v poznih večernih urah še ni bilo v Velenje.

Marjan Hribar si vsaj navzven aktivno prizadeva, da bi v Slovenijo končno pripeljal Jožeta Urha. Po časih, ko je v Ljubljani na Iliriji nekaj let deloval namiznoteniški center, vodil pa ga je Urh, se kolca vsem. Že desetletje je v slovenskih dresih moč videti v večini le igralce, ki so vadili v omenjenem centru. Lani je zaradi komunikacijskih motenj Hribar Urha izpustil iz rok, kaže pa, da je letos odločnejši. V naslednjih dneh - predsednik in trener naj bi se dobila na mladinskem turnirju v začetku prihodnjega tedna - bo lahko Hribar pokazal, koliko mu dejansko pomeni prihodnost slovenskega namiznega tenisa. Če bo Hribar pri tem še upošteval potrebe slovenskega namiznega tenisa, ne pa lokalnega okolja, iz katerega izhaja - Novega mesta, je v nekaj letih mogoče pričakovati, da se bo v Sloveniji spet razvil kakšen obetaven igralec.

"Nobena skrivnost ni, da bi se pri 50 letih rad vrnil v Slovenijo. Imam tri, lahko rečem celo štiri zelo resne ponudbe iz tujine. Ustvaril sem si ime, zato mi ne gre slabo. A imam željo, da delujem v domačem okolju. Moje največje znanje je v tem, da znam igralcem, ki so na pragu mladincev ali članov, vliti model igre, s katerim jim bo lažje na poti v starejšo kategorijo in s katerim bodo lahko konkurenčni v Evropi," trdi Hrastničan, ki je na vprašanje, kakšni so njegovi pogoji za prihod v Slovenijo, odgovoril: "Seveda ne bom prišel za vsako ceno. A verjemite mi, da moje zahteve niso in ne bodo prevelike. Želim si dobiti službo za nedoločen čas, normalno plačo in da imam pogoje za delo. Predvsem pa, da bi se denar zame zagotovil na način, da zaradi tega ne bi trpeli programi slovenskega namiznega tenisa."

In kakšni so ti pogoji? "Igralci, ki z vseh koncev Slovenije pridejo v šolo v Ljubljano, nujno potrebujejo nekoga, ki bo skrbel za njih in ki prihaja z zveze. Poleg tega potrebujejo že uveljavljeni igralci center, v katerem bodo trenirali, ko pridejo v Slovenijo. Igralcem moramo zagotoviti kvaliteten trening," je odločno pripovedoval Urh, ki je po govoricah iz dvorane v igri tudi za trenerja Saarbrueckna. Enega najboljših klubov v Evropi, kjer si služi kruh tudi Bojan Tokič.